Erjavec je v izjavi za medije po seji sveta ocenil, da je visoka podpora sveta in pred tem izvršnega odbora dobra popotnica za nadaljnje delo v stranki. “S tako popotnico lahko še naprej uspešno in učinkovito vodim stranko. Mislim, da gre lahko stranka sedaj s svežim elanom proti novim izzivom, ki jih v tem obdobju ne bo zmanjkalo,” je dejal.

Spomnil je, da so pred njimi priprave na novembrske lokalne volitve, še pred tem pa dogovori o novi vladni koaliciji. Ob tem je znova zatrdil, da je stranka DeSUS pripravljena sodelovati v levosredinski vladi, nikakor pa ne v desnosredinski. “Bodo pa pogajanja naporna,” je priznal.

“Zna se zgoditi, da bo na koncu manjšinska vlada,” je povedal prvak DeSUS. Sam ne verjame, da bi v levosredinsko koalicijo vstopila NSi. O Levici pa je dejal, da imajo “nekatere zelo specifične zahteve” glede odstranitve ograje na meji, zmanjšanja sredstev za obrambo in izstopa iz Nata. “Težko rečem, ali se bodo odrekli svojim standardom, ki so jih postavili v času volilne kampanje,” je povedal. Je pa po njegovih besedah ena od možnosti ta, da bi Levica podprla manjšinsko vlado.

Prav tako bo, kot kaže, naporno tudi delo v koaliciji, ne glede na to, kakšna bo. Še posebej, ker so pred novo vlado naloge, o katerih se bo treba usklajevati z velikim številom strank, je spomnil Erjavec in med drugim izpostavil pogajanja s sindikati javnega sektorja in odločitev o lastništvu NLB.

O prihodnjem predsednik DZ pa je dodal, da je nepisano pravilo, da kandidata ponudi druga najmočnejša stranka koalicije. Predsednik SMC Miro Cerar ima za to vse kvalifikacije, težava pa bi bila v tem, da SMC ni drugouvrščena med strankami morebitne levosredinske koalicije, je pojasnil. Poleg tega bi po njegovih besedah morali predsedniki strank biti tudi člani vlade.

Erjavec je danes sicer ocenil, da je vlada v odhajanju dosegla dobre rezultate. “Mislim, da bodo ljudje šele čez čas spoznali, kako dobra in uspešna je bila vlada Mira Cerarja,” je dejal. Ob vprašanju o njegovih kritikah do Cerarja v predvolilni kampanji pa je pojasnil, da je bil kritičen predvsem do Cerarjevega presenetljivega odstopa.

Erjavcu se zdi tudi zanimivo, da so na zadnjih volitvah največ izgubili ravno v SMC in DeSUS, “ki smo bili tvorci uspešne vlade”.

Še vedno je sicer prepričan, da bi bil izplen volitev drugačen, če bi v t. i. levi blok, ki ga je pred volitvami sklenil z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, vstopila še kakšna stranka. Ob tem pa je bil ravno ta podpis eden pogosteje omenjanih očitkov Erjavcu pred današnjim glasovanjem o njegovem odstopu, saj so nekateri v stranki ocenjevali, da jim ni prinesel potrebnih glasov.

Pred glasovanjem je bilo sicer slišati, da se Erjavcu stolček, ki ga zaseda že od leta 2005, lahko dejansko zamaje le, če bo glasovanje na seji sveta stranke tajno. A Erjavec je prepričan, da bi bil rezultat isti, kot je bil sedaj, ko so glasovali javno. Zaradi visoke podpore pa tudi ne vidi nobenega smisla v sklicevanju kakšnega izrednega volilnega kongresa stranke, vsaj ne do konca leta.

Razpravo organov stranke je sicer ocenil kot zelo kakovostno. Zlasti na seji izvršnega odbora so opravili poglobljeno analizo vzrokov za slab rezultat na volitvah. “V politiki pridejo zmage, pridejo porazi, važno pa je, da se iz porazov tudi česa naučiš in greš naprej,” je pojasnil.

Erjavec je tudi potrdil, da se glede funkcij v stranki nič ne spreminja, tudi Tomaž Gantar, ki je bil ob morebitnem potrjenem odstopu Erjavca, prevzeti vodenje stranke, ostaja njen podpredsednik. To bi lahko spremenil samo predčasni ali izredni kongres, je pojasnil.

Gantar je sicer izrazil zadovoljstvo nad dokaj enotnim mnenjem glede Erjavca. Določeni pomisleki po njegovih besedah ostajajo. Je pa zadovoljen, da Erjavec ostaja predsednik, sploh če bi bil njegov odstop ovira za vstop v morebitno levosredinsko vlado.

Ob tem je Gantar potrdil, da sam o podpori Erjavcu ni glasoval ne na izvršnem odboru ne na svetu stranke. Kot je pojasnil, so ga “nehote vpeli v to zgodbo”, zaradi česar bi bilo po njegovem mnenju nekorektno, da bi glasoval tako ali drugače.

Erjavec je bil po letu 2005 za predsednika stranke izvoljen še na kongresih leta 2009, 2013 in nazadnje 2017, ko je bil tudi edini kandidat za to mesto.