Erjavec je ponovil, da je bil nekdanji poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske (SV) Škerbinc razrešen, ker je izgubil zaupanje načelnice. Razlogi za porušeno zaupanje so sicer različni, med njimi je tudi dogajanje na Počku, a meni, da razlogi niso bistveni. “Ne predstavljam si, da lahko obrambni sistem (…) uspešno deluje, če ni zaupanja med najvišjimi poveljniki,” je dodal.
O tem, da Škerbinc ni dobil ukaza, da na Počku ne smejo streljati po 23. uri, Erjavec pravi, da je bila usmeritev jasna, in je bil Škerbinc torej “edina oseba v sistemu, ki tega ni vedela”. Očitke sindikata vojakov, da je razrešitev brez obrazložitve nezakonita, zavrača in dodaja, da bilo v tem primeru nezakonito tudi imenovanje tako Škerbinca kot njegovega naslednika, saj sta bili obe imenovanji brez obrazložitve.
Razpravo o tem vidi kot politizacijo in ugotavlja, da je Škerbinc očitno blizu SDS, ki je “pripravljena storiti vse”, da bi ohranila vpliv v SV. Kritičen je tudi do ravnanj sindikata, ki da je “presegel svoje pristojnosti (…), ker je zelo konkretno stopil na politično polje.”
Potrdil je tudi, da v vojski še vedno obstajajo različne struje oziroma tabori, podobno kot se dogaja na polju veteranskih organizacij.
Glede pomanjkanja kadrov v vojski pa je izrazil pričakovanje, da bo stroka v beli knjigi v obrambi, katere osnutek bi lahko bil pripravljen junija, odgovorila tudi na vprašanje, ali je številka 7500 vojakov stalnega sestava, ki bi jo morali doseči, sploh prava, glede na to, da je v zadnjih 15 letih nikdar nismo dosegli.
Sam bi število vojakov zmanjšal približno na 6500 in še bolj razvil njihove nišne zmogljivosti. “V SV moramo modernizirati tudi miselnost. Kot majhna država namreč nikdar ne bomo imeli močne pehote.” Hkrati bi Erjavec povečal pogodbeno rezervo na raven med 7000 in 10.000 pripadnikov.
Glede negativne ocene SV v bojni pripravljenosti je opozoril, da ima Slovenija določene takšne obrambne cilje, ki jih SV s trenutno metodologijo ocenjevanja nikoli ne bo dosegla: “To je tako, kot če bi našemu skakalcu v višino določili, da mora preskočiti 255 centimetrov visoko letvico.” Ob tem je ocenil, da je bila metodologija, ko se je opravljala prva ocena pripravljenosti SV leta 2012, zlorabljena, verjetno zaradi poskusa šokiranja javnosti.
Predsednik koalicijske DeSUS je spregovoril tudi o aktualnih političnih vprašanjih in dejal, da po evropskih volitvah pričakuje “zelo živahno politično dinamiko, ki bo šla tudi v smeri vprašanja, kako bolj povezati politične stranke z enega pola”. “Lahko se zgodi, da bomo imeli predčasne volitve enkrat novembra,” je navedel, a dodal, da je možnosti za to malo.
Dobre ocene vlade so po njegovem posledica tega, da so volivci verjetno presenečeni, da manjšinska vlada deluje stabilno. Pomemben delež za to pripisuje premierju Marjanu Šarcu, ki da se je doslej zelo izkazal in “dokaj jasno zastavil zadeve v odnosu do stranke SAB ali SMC”. Svojo interpelacijo tako Erjavec razume “tudi kot poskus slabitve vlade, ker vedo, da os Marjan-Karl deluje zelo dobro”.
Erjavca kot nekdanjega zunanjega ministra čaka tudi zaslišanje pred komisijo DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb zaradi arbitražne prisluškovalne afere. Tega se, kot pravi, veseli in pričakuje, da bo Simona Drenik na vprašanje, ali je dobila njegovo navodilo za klic sodnika v Haagu, odgovorila “nikalno, ker navodila ni bilo”.
