Minister je že v četrtek napovedal, da bo Slovenija Evropsko komisijo obvestila o tem, kakšna je situacija po izdaji arbitražne odločbe. “Zlasti pa opozorila, da ne gre več zgolj za vprašanje določitve slovensko-hrvaške meje, ampak da gre tudi za vdore v t.i. schengensko območje,” je dejal.
Slovenijo po Erjavčevih besedah moti predvsem to, “da Hrvaška ves čas pravi, da se je treba vzdržati enostranskih dejanj, v resnici pa lahko ugotovimo, če pogledamo poročilo policije, da se hrvaška stran ne vzdržuje enostranskih dejanj. Na morju je meja določena, njihova plovila pa ves čas vdirajo v slovenski morski prostor, tudi v schengensko območje”, je opozoril.
S tem ko Hrvaška krši schengenski prostor, pa po njegovem mnenju krši tudi pravni red EU. “Moje mnenje je, da dokler ne spoštuje schengna na območju Slovenije, to pomeni, da ne spoštuje pravnega reda Evropske unije. Mislim, da država, ki namenoma krši mednarodni pravni red in pravni red EU, že sama po sebi ne izpolnjuje pogojev, da bi postala del schengna,” je povedal minister.
Ob vprašanju, kako lahko Evropska komisija ukrepa, je spomnil na ukrepanje komisije v primeru Poljske. Pojasnil je, da so hrvaške kršitve pravzaprav hujše, saj gre za “kršitev mednarodnega prava, prava EU, negiranje ali pa ignoriranje vladavine prava”. V primeru poljske pravosodne reforme gre namreč za “problem notranje narave znotraj ene države”.
Zunanji minister je že v ponedeljek opozoril na enostranska dejanja Hrvaške v Piranskem zalivu. Kot je dejal, je bilo po odločitvi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško 29. junija 52 incidentov enostranske narave, ker gre za kršitve meje, določene na podlagi arbitražne odločbe.
Ministrstvo za notranje zadeve pa je medtem sporočilo, da se izvajanje nalog slovenske policije ob oz. na meji s Hrvaško se po odločitvi arbitražnega sodišča ni spremenilo. “Slovenska policija nadzira morsko mejo na enak način in v obsegu kot pred razsodbo,” so poudarili in dodali, da bo način dela ostal enak do odločitve o načinu implementacije odločitve.
