Erjavec je tudi na današnjem posvetu z vodji slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništev na Brdu pri Kranju poudaril, da Hrvaška ne bo postala članica schengenskega območja in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, dokler ne bo spoštovala mednarodnega in evropskega prava, se pravi uresničila arbitražne razsodbe o meji. Kot je dejal, bo to tako, “dokler bo on v vladi”, ne glede na to, kaj se bo zgodilo na letos predvidenih državnozborskih volitvah.
V prvi vrsti je pohvalil slovenske diplomate, da so države, v katere so napoteni, prepričali, da je implementacija arbitražne odločitve edina pot za rešitev vprašanja o meji med Slovenijo in Hrvaško. “Nobena država ni rekla, da razsodbe ni treba spoštovati,” je poudaril Erjavec.
Ponovil je očitek na račun hrvaške zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić, da zavaja tako domačo kot tujo javnost, ko pravi, da je bila meja med državama že potrjena leta 1991. Če bi bila potrjena, zakaj potem sploh pogovori o meji, zakaj je bilo vloženega toliko truda v pripravo sporazuma Drnovšek-Račan in potem arbitražnega sporazuma, se je vprašal Erjavec.
“Slovenija podpira dialog s Hrvaško, vendar o implementaciji arbitražne razsodbe, ne pa da bi risali mejo na novo,” je še dejal slovenski zunanji minister. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo to na svoji prvi uradni poti v Bruselj sogovornikom pojasnil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki bo diplomate nagovoril danes popoldne.
Erjavec je sicer zbranim diplomatom orisal aktualni zunanjepolitični položaj in aktivnosti, ki Slovenijo na tem področju čakajo v tem letu. V prvi vrsti je podčrtal pomen delovanja v okviru Evropske unije, ki se sooča z veliko izzivi, od vprašanj, povezanih z njeno prihodnostjo spričo brexita, do varnostnih vprašanj in izzivov množičnih migracij. “Slovenija zagovarja močno in povezano EU na vseh področjih,” je zunanji minister strnil usmeritve.
V tej luči je opozoril, da varnost ni več samoumevna in da bi tudi Slovenija morala okrepiti vlaganja na tem področju. “Ne samo zaradi Nata,” je dejal.
Dotaknil se je tudi odnosov z drugimi slovenskimi sosedami in poudaril, da Slovenija krepi dvostransko sodelovanje, kar se kaže tudi v rasti gospodarskega sodelovanja. V lanskem letu je Slovenija povečala blagovno menjavo z Italijo za 19 odstotkov, z Avstrijo za deset odstotkov, s Hrvaško za sedem odstotkov in Madžarsko za dva odstotka, je izpostavil Erjavec.
Opozoril pa je na problem vztrajanja Avstrije pri izvajanju nadzora na meji. Slovenija ocenjuje, da ta nadzor ni več potreben in bo pri tem vztrajala, je povedal.
Podrobneje je analiziral tudi situacijo na Bližnjem vzhodu in ocenil, da je regija kot celota vse bolj nestabilna, nepredvidljive pa so tudi posledice tega. Nove napetosti je povzročila odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da prizna Jeruzalem kot prestolnico Izraela in vanj preseli ameriško veleposlaništvo, je poudaril Erjavec.
Napovedal je, da bo po decembrski pozitivni odločitvi vlade za priznanje Palestine kot neodvisne države to zdaj branil še v parlamentu. Pričakuje, da bo odbor DZ za zunanjo politiko o zadevi razpravljal v začetku februarja, proces priznanja pa naj bi se sklenil marca ali pa najkasneje aprila. “Bo pa treba podrobno pojasniti, kakšne bodo posledice tega dejanja za Slovenijo,” je opozoril minister.
Erjavec je zavrnil tudi očitke, da Slovenija vodi preveč prorusko oziroma preveč proameriško politiko. Slovenija je partner ZDA, zlasti v Natu, a hkrati sodeluje z Rusijo, ki je zelo pomemben gospodarski partner. Po drugi strani izpolnjuje tudi vse skupne zaveze glede sankcij proti Rusiji, je pojasnil Erjavec. “Slovenija vodi zunanjo politiko v skladu s sprejetima zunanjepolitično deklaracijo in strategijo,” je poudaril minister.
Kot velik izziv v letošnjem letu je navedel predsedovanje Svetu ZN za človekove pravice. Da bo Slovenija svetu predsedovala že drugič, je velik uspeh za Slovenijo, je še ocenil.
