Po ministrovi oceni je Slovenija v prvih 25 letih na področju zunanje politike napravila veliko pomembnih korakov in do leta 2010 je cilje dosegla in tudi nekako presegla.

Izzivov za prihodnost kljub temu ne manjka, pri čemer je minister izpostavil migracije, “čeprav v tem trenutku ni videti ponovne grožnje vzpostavitve novega vala”, odpiranje trgov slovenskemu gospodarstvu ter tvorno sodelovanje pri soočanju z izzivi EU.

Na vprašanje o teži Slovenije v mednarodnem okolju danes je minister odgovoril, da je v EU glas Slovenije enak glasu drugih članic. “Je pa od nas odvisno, koliko vztrajamo pri nekaterih stališčih. Ko gre za naše nacionalne interese, mislim, da je naš glas pomemben,” je dejal in spomnil na odločanje o evropskih sankcijah proti Belorusiji.

“Takrat smo uspešno ubranili naš interes. Če želimo, lahko marsikaj uveljavimo, a moramo se zavedati svoje specifične teže, politične in gospodarske moči. Domišljavo bi bilo reči, da bi lahko Slovenija s svojo specifično močjo preprečila sprejem nekaterih zelo pomembnih odločitev na ravni EU,” pravi Erjavec.

V okviru mednarodnih organizacij se zmeraj išče soglasje in če Slovenija ne bi bila del teh organizacij, bi bila njena specifična teža veliko manjša, je pojasnil.

Zunanji minister opaža, da v tujini Slovenijo, od kar je izšla iz gospodarske in finančne krize, spet zelo spoštujejo, predvsem pa sogovornike, tudi iz velikih držav, kot sta Rusija in ZDA, vedno zanima slovenski pogled na razmere na Balkanu.

Ministru se zdi zelo pomembno, da Slovenija v mednarodni skupnosti nima nobenega sovražnika, da ima povsod prijatelje, “seveda pa so glede na interese odnosi z državami bolj ali manj intenzivni”. Posebej zadovoljen je, da ima Slovenija zelo dobre odnose z vsemi državami, s katerimi ima tudi močno gospodarsko sodelovanje.

Odnose s sosedami prav tako ocenjuje kot dobre in je prepričan, da bodo tudi odnosi s Hrvaško, ko bodo rešena odprta vprašanja, ki so, kot pravi, bolj epizodne narave, na taki ravni, kot si jih želimo.

“Hrvaška je pomembna gospodarska partnerica, tudi ljudje na obeh straneh meje imajo dobre odnose, ni razloga, da bi bili pesimistični, res pa je, da nas obremenjujejo odprta vprašanja iz preteklosti.”

Prav odnose s Hrvaško Erjavec vidi kot zamujeno priložnost v zunanji politiki. Izrazil je obžalovanje, da nekatera vprašanja, ki jih še zdaj obremenjujejo, niso bila rešena že v 90. letih. “Takrat je bil pravi čas in čeprav smo se ves čas ukvarjali s Hrvaško, smo danes tam, kjer smo,” dejal.

Po njegovi oceni je dobro, da je bila najdena rešitev preko arbitražnega sporazuma, saj se boji, da drugače vprašanja meje ne bi nikdar razrešili. “Hrvaška stran ves čas omenja, da želi dvostransko rešitev, a je že večkrat pokazala, da si take rešitve ne želi, spomnimo se samo sporazuma Drnovšek-Račan,” je dejal.

Medtem ko v Zagrebu napovedujejo, da odločitve arbitražnega sodišča, ki bo verjetno objavljena letos, ne bodo spoštovali, Erjavec pravi, da bo slovenska vlada odločbo spoštovala. O strategiji, ki jo v ta namen pripravlja vlada, Erjavec ne želi javno govoriti, a razsodba bo ne glede na trenutno stališče Hrvaške zavezujoča za obe državi.

Sicer pa minister meni, da z odločbo verjetno nobena stran ne bo posebej zadovoljna. “To pomeni, da bo to pravi kompromis, pravična rešitev, na podlagi pravnih argumentov, zmagovalca ne bo, zmagali bomo oboji, ker bo končno določena meja, ki stalno povzroča napetosti.”

Slovenija je članica EU postala leta 2004, zdaj pa se unija sooča z izzivi, kakršnih po Erjavčevem prepričanju od konca druge svetovne vojne še ni bilo. Minister sicer verjame, da jim bo povezava kos, je pa to zelo pomembno tudi za Slovenijo.

“Slovenija kot velika zagovornica EU mora tudi konkretno prispevati k temu, da se bo EU uspešno soočila z izzivi in bo še močnejša,” je poudaril.

Renacionalizacija zunanje politike se mu ne zdi prava pot, čeprav Erjavec opozarja, da se v uniji glede zunanjepolitičnih vprašanj ves čas iščejo kompromisi. “Na zunaj deluje, kot da EU nima stališč ali da so preohlapna, a znotraj tega je treba doseči najmanjši skupni imenovalec članic, upoštevati vse nacionalne interese.”

“Če bi vprašali državljane, ali so pripravljeni zunanjo politiko prenesti na Bruselj, bi jih večina rekla ne,” je opozoril in izrazil prepričanje, da unija nikdar ne bo imela enotne zunanje politike kot ZDA.

Z delom slovenskih diplomatov je minister zadovoljen, “je pa v diplomaciji tako kot povsod, nekateri so vrhunski, drugi pa so povprečni”.

Prepričan je, da bosta mlajša in srednja generacija diplomatov, ki počasi prevzemata odgovorna veleposlaniška mesta, kos izzivom, s katerimi se v mednarodni skupnosti sooča Slovenija.

Obenem je minister izrekel priznanje starejši generaciji diplomatov, med katerimi so se mnogi šolali še v Beogradu, za vse, kar so storili v času, ko si je Slovenija prizadevala za mednarodno priznanje države, dragoceni pa so tudi zaradi bogatih izkušenj, ki jih prenašajo na mlajše.

Minister je v pogovoru za STA napovedal tudi širitev diplomatske mreže, ki trenutno obsega 53 diplomatsko-konzularnih predstavništev.

“Z veseljem povem, da letos načrtujemo širitev te mreže, cilj je, da bi odprli še štiri predstavništva, ali nam bo to uspelo, pa bo odvisno od finančnih možnosti,” je dejal. Pri tem je omenil odprtje predstavništva v Zalivu, v Maroku in še v kakšni od članic EU.

V času krize je Slovenija nekaj diplomatsko-konzularnih predstavništev zaprla, toda prihranek po Erjavčevi oceni ni bil tolikšen, “da bi utemeljeval zapiranje, saj vsako predstavništvo močno prispeva k boljši gospodarski menjavi”.

Če Slovenija želi biti prepoznavna ter politično in gospodarsko uspešna, potrebuje svoja predstavništva, zlasti tam, kjer nastajajo pomembna politična in finančna središča, je poudaril.

Zunanji minister je zadovoljen tudi s sodelovanjem s predsednikom države Borutom Pahorjem. “Odlično sodelujeva, koordinirava vse aktivnosti, se posvetujeva in reči moram, da mi je včasih v veliko podporo,” je dejal in izpostavil nedavni obisk v Iranu, kjer je Slovenija odprla veleposlaništvo, zaradi navzočnosti predsednika pa je imela slovenska delegacija dostop do vseh najvišjih predstavnikov države.

Sodelovanje je po Erjavčevih besedah dobro tudi na drugih področjih, kjer ima predsednik pristojnosti, kot je imenovanje veleposlanikov.