Pri tem je v odgovoru na novinarska vprašanja izpostavil, da omenjeno vprašanje ni stvar Evropske komisije, čeprav velja načelo solidarnosti, ko želi neka država članica EU postati članica kakšne mednarodne organizacije, torej pravilo, da članice unije to članstvo podprejo.
Vendar gre pri Hrvaški za poseben primer, je poudaril. “Eden od kriterijev za članstvo v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OECD) je tudi vladavina prava, spoštovanje mednarodnih pogodb. To je zlasti pomembno za gospodarsko sodelovanje, ker če tu ne velja vladavina prava, tudi ko gre za investicije, sklepanje pogodb, to pomeni, da to okolje ni varno, kar zadeva poslovanje,” je pojasnil.
Izpostavil je tudi, da je po informacijah, ki jih imajo, Hrvaška med kandidatkami za članstvo v OECD slabo pripravljena, tako da v tem trenutku niti ne izpolnjuje vseh potrebnih pogojev.
Dokler je zunanji minister, dokler bo v vladi in dokler ne bo spoštovana arbitražna razsodba in mednarodno pravo, pa ne bo podprl članstva Hrvaške v OECD in schengenskem območju, je dejal. Hrvaška sicer tudi za članstvo v schengnu ne izpolnjuje pogojev, ob tem da brez implementacije arbitražne razsodbe “ne vemo, kje Hrvaška vidi mejo med Slovenijo in Hrvaško”, je dodal.
Hrvaški mediji so konec tedna na podlagi odgovora evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmström hrvaškemu poslancu v Evropskem parlamentu Toninu Piculi poročali, da je Evropska komisija pozvala Slovenijo in Madžarsko, naj ne blokirata vstopa Hrvaške v OECD.
Komisarka je v odgovoru zapisala, da Hrvaška, tako kot Bolgarija in Romunija, izpolnjuje kriterije za začetek pristopnih pogovorov za članstvo v OECD. “V skladu z dolgoletnim stališčem EU o širitvi OECD, ki sega v leto 2007, bi morale biti vse članice EU, ki zaprosijo za članstvo v OECD, spoznane kot primerne za članstvo in čim prej vključene v pridružitveni proces”.
“Obžalovanja vredno je, da imata dve državi članici drugačno stališče od tistega, ki ga zastopajo komisija kot predstavnica EU v OECD, in ostale države članice v razpravi o širitvi OECD”.
“Komisija, ki izkoristi vsako priložnost, da spomni na evropsko dolžnost do lojalnega sodelovanja, je pozvala in še naprej poziva države članice, ki jih to zadeva, k sledenju skupnega stališča, sprejetega leta 2007, ter da med seboj in znotraj EU rešijo kakršnakoli dvostranska vprašanja,” je še zapisala komisarka v odgovoru, ki ga je pridobila STA.
Madžarska, ki članstvu Hrvaške nasprotuje zaradi odnosa Zagreba do madžarske energetske družbe Mol, je za hrvaške Večernji list že dejala, da ne morejo podpreti kandidature katerekoli države, ki v celoti ne spoštuje temeljnih vrednot OECD, kot so vladavina prava in priznavanje odločitev mednarodnih sodišč.
Erjavec je novinarjem še povedal, da od februarskega srečanja hrvaškega premierja Andreja Plenkovića s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem pričakuje, da mu bo Juncker “jasno povedal stališče Evropske komisije, da je treba implementirati arbitražno razsodbo” ter da bo bolj konkretno povedal, kaj namerava storiti komisija, če bo Hrvaška nadaljevala z ignoriranjem arbitražne razsodbe.
Ob tem je izpostavil pomen tega, da je slovenska vlada v petek dobila soglasno podporo za vložitev tožbe proti Hrvaški na Sodišču EU zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe oziroma kršitev mednarodnega prava in prava EU. Če Hrvaška ne bo pristopila k implementaciji odločbe, jo bo po pričakovanjih vložila februarja, še pred Plenkovićevim obiskom v Bruslju, je dejal.
Pri tem je kot pomembno izpostavil, da ko bo Slovenija Evropski komisiji poslala tožbo, ki bo pripravljena za Sodišče EU, vsebine tožbe več ne bo mogoče spreminjati. To pomeni, da bo “ta ista tožba, če se komisija ne bo odločila, da nadaljuje postopek v imenu Slovenije, poslana na Sodišče EU”. Komisija ima sicer tri mesece časa, da se opredeli do tožbe.
Erjavec je prepričan, da se bo komisija do nje opredelila, saj meni, da je imel predsednik republike Borut Pahor minuli teden zelo uspešen pogovor v Bruslju, ko je “Juncker prvič povedal, da ne gre samo za dvostransko vprašanje, ampak da gre za evropsko vprašanje, vprašanje, ki vpliva na Zahodni Balkan” ter “zelo jasno znova povedal, da je treba arbitražno razsodbo implementirati”.
Na komisiji so sicer danes glede napovedi Slovenije o vložitvi tožbe za STA odgovorili, da “komisija ne komentira namer”.
Erjavec je sicer zadovoljen z razmerami v Piranskem zalivu, kjer zadnje dni ni nepotrebnih enostranskih dejanj hrvaške strani, kar pripisuje tudi napovedim kazni, ki naj bi na naslove hrvaških ribičev po nekaterih podatkih začele prihajati ta teden.
