Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je napovedalo, da bo v četrtek izdalo sklep v zadevi Hodžić proti Sloveniji. Gre za eno od tožb v zvezi z neizplačanimi starimi deviznimi vlogami nekdanje Ljubljanske banke, ki jo je sodišče odmrznilo, da bi preverilo, ali Slovenija ustrezno implementira pilotno sodbo v zadevi Ališić. Veliki senat ESČP je julija 2014 s pilotno sodbo v zadevi Ališić odločil o pritožbah treh varčevalcev, ki so leta 2005 na ESČP zoper vse države naslednice SFRJ vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. Veliki senat, ki o pritožbah ni presojal z vidika odgovornosti za jamstva deviznih vlog po sporazumu o vprašanjih nasledstva, temveč izključno z vidika kršitve človekovih pravic, je odločil, da sta Slovenija in Srbija pritožnikom - in vsem v enakem položaju - kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Sodišče je Sloveniji in Srbiji s sodbo naložilo sprejetje ukrepov, ki bodo omogočili poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v teh dveh državah. Pritožbe ostalih varčevalcev pred ESČP so ostale do končne odločitve sodišča o ustreznosti izvršitve pilotne sodbe zamrznjene. Ob izreku sodbe je šlo za okoli 1850 podobnih pritožb, ki zadevajo več tisoč varčevalcev. Ko se sodišče odloči, da bo preverjalo ustreznost sprejetih splošnih ukrepov v odgovorni državi, "odmrzne" enega ali več primerov, v tem primeru torej zadevo Hodžić. Zahtevki varčevalcev možni do konca leta Slovenija, ki se sicer s sodbo v primeru Ališić ne strinja, saj ji nalaga nesorazmerne finančne obremenitve glede na druge države naslednice po nekdanji SFRJ, je v skladu s sodbo ustrezen zakon o načinu izvršitve sodbe sprejela junija 2015. Tako je pravočasno, v enoletnem roku, ki ga je postavilo ESČP, vzpostavila zakonsko podlago za verifikacijo in