ECDC je splošno oceno tveganja za celotno EU dvignil z “nizke do zmerne” na “zmerno do visoko”. Že nekaj časa pa sicer velja ocena “zmernega do visokega” tveganja pojava žarišč, kakršna so v Italiji, po celotni EU.
Evropska komisija je ob tem vzpostavila ekipo za odzivanje na koronavirus in zagnala novo spletno stran. Sestavljajo jo komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, komisarka za zdravje Stella Kiriakides, komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, komisarka za promet Adina Valean in komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Lenarčič je znova izpostavil pomen usklajevanja in sodelovanja na evropski in globalni ravni, zagotovitve ustrezne ravni pripravljenosti in solidarnosti. Znova je poudaril tudi, da se ne smemo prepustiti paniki, a se obenem zavedati, da se bo položaj verjetno še poslabšal, zato je vsesplošna pripravljenost nujna.
Kariakidesova je tudi spomnila na pismo, v katerem je minuli teden vse ministre za zdravje pozvala, naj zagotovijo ustrezne vire v zdravstvu, zmogljivosti v laboratorijih in na vstopnih točkah ter ustrezno obveščanje.
Komisarka za notranje zadeve je potrdila, da doslej nobena članica unije ni izrazila namere uvedbe začasnega nadzora na notranjih mejah v schengnu zaradi novega virusa.
Že ob predstavitvi zimske gospodarske napovedi prejšnji mesec je komisija ocenila, da je novi virus tveganje za evropsko gospodarstvo, zlasti turizem in promet, in ta tveganja se že udejanjajo, je opozoril Gentiloni. Opozoril je tudi, da se lahko ideja verjetnega okrevanja v obliki črke V, torej zelo hitre upočasnitve in zelo hitrega ponovnega okrevanja, izkaže za optimistično.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je medtem zaradi širjenja koronavirusa znižala napoved letošnje svetovne gospodarske rasti s prejšnjih 2,9 na 2,4 odstotka. Če bo izbruh trajal dlje časa, kot je trenutno pričakovano, pa bi se lahko rast upočasnila na 1,5 odstotka, Japonska in območje z evrom pa bi lahko zdrsnila v recesijo.
Novi koronavirus je doslej v svetu zahteval več kot 3000 življenj, razširil pa se je že v 60 držav. V Italiji se je v nedeljo število okuženih povečalo na 1694, virus je zahteval 41 življenj, pozdravilo pa se je 83 ljudi. Število okuženih v deželi Furlanija – Julijska krajina se je povečalo na devet.
Na severu Italije so znova odprli muzeje, ki so bili zaprti zaradi novega koronavirusa. Znova je odprta tudi milanska stolnica.
Virus se širi tudi v drugih državah v Evropi. O prvih primerih okužb poročajo iz Portugalske in Andore. V Franciji, kjer je okuženih 130 ljudi, so zabeležili tretjo smrtno žrtev virusa. Eno smrt je zahteval tudi v San Marinu.
Na Hrvaškem so potrdili še eno okužbo, kar pomeni, da so doslej v sosednji državi potrdili osem okužb z novim koronavirusom.
V ZDA, kjer so doslej potrdili najmanj 60 primerov okužb, je novi koronavirus zahteval drugo smrtno žrtev.
V Iranu je v zadnjih 24 urah za posledicami bolezni covid-19 umrlo še 12 ljudi, s čimer se je število povzpelo na 66. Okužen je 1501 človek. 291 ljudi je že ozdravelo.
V Južni Koreji je zaradi bolezni covid-19 doslej umrlo 26 ljudi, potrjeno okuženih pa je 4335. Od tega so 446 novih primerov okužbe danes zabeležili v provinci Severni Gyeongsang, kjer se je virus razširil med pripadniki verske sekte.
Tožilstvo v Seulu je proti vodji sekte Lee Man-heeju in 12 njegovim privržencem vložilo obtožnico, ki jih med drugim bremeni umora, ker so ovirali prizadevanja za preprečitev širjenja virusa.
Na Kitajskem, kjer je virus izbruhnil, so danes zabeležili 42 novih smrtnih primerov in 202 novi okužbi, kar je najnižje število okuženih v enem dnevu od konca januarja. Vse nove žrtve na Kitajskem so zabeležili v provinci Hubei, kjer je epicenter izbruha, je sporočila kitajska zdravstvena komisija.
Na Kitajskem je zaradi bolezni covid-19 umrlo 2912 ljudi, okužilo pa se jih je več kot 80.000 Tam sicer število novih primerov postopoma upada. Zunaj province Hubei so poročali o samo šestih novih okužbah.
Prve primere okužb so danes zabeležili še v Savdski Arabiji, Tuniziji, Jordaniji in Indoneziji.
V Sloveniji pristojne oblasti še vedno niso potrdile okužbe s koronavirusom. Do danes do 12. ure so opravili 218 testiranj. Možno je sicer, da je virus že v Sloveniji, a tudi če je, so znaki očitno tako blagi, da ne povzroča težav, je na novinarski konferenci pojasnila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat.
Predstojnik ljubljanskega inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je medtem kot “čisto natolcevanje in dezinformiranje javnosti” označil “špekulacije o tem, da primerov pri nas ni, ker bi imeli slabe teste”. Slovenija ima na voljo enake teste za novi koronavirus kot ostale evropske države, je zagotovil.
Petrovec, ki je tudi koordinator laboratorijske diagnostike za novi koronavirus, je še poudaril, da od prejšnjega ponedeljka, ko so ustanovili koordinacijsko skupino, imajo tudi popoln pregled nad testiranjem. Zagotovil je, da bo vsak državljan, za katerega bo postavljen klinični sum na novi koronavirus, testiran s testom vrhunske kakovosti. Za vse življenjsko ogrožene bolnike s simptomi okužbe z novim koronavirus so zagotovili 24-urno testiranje, za ostale pa so testi na voljo 14 ur na dan.
Predsednik vlade Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle, je medtem v odgovoru na poslansko vprašanje zavrnil očitke, da vlada ni ukrepala pravočasno ob grožnjah, da se lahko v Sloveniji pojavi okužba z novim koronavirusom.
Poslanci pa so na nadaljevanju seje odbora DZ za zdravstvo o pripravljenosti Slovenije na morebitni izbruh okužb znova izpostavili vprašanja ustreznosti sprejetih preventivnih ukrepov na terenu ter obravnave oseb s sumom na okužbo, ali tistih, ki so se vrnili z območij, kjer virus že imajo.
Zdravniška zbornica Slovenije je medtem zavrnila očitke nekaterih politikov in drugih posameznikov, da naj bi širila negotovost in strah v zvezi z novim koronavirusom. Ob tem v zbornici obžalujejo, če je zaradi pomanjkljive komunikacije prišlo do napačnega razumevanja njihovega delovanja.
