Vučić in Hoti sta se v petek na videokonferenci s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemško kanclerko Angelo Merkel pogovarjala o obnovi dialoga o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom, ki poteka pod okriljem EU in je že več kot leto in pol v slepi ulici.
Na tej konferenci so se med drugim dogovorili, da se bosta danes znova srečala virtualno, nato pa v četrtek v Bruslju osebno. Pred tem je bilo to osebno srečanje predvideno že za danes. Iz Elizejske palače so po petkovi videokonferenci sicer sporočili, da “so vse strani zavezane k nadaljevanju dialoga korak za korakom”.
Vučić jo je medtem označil kot težko, saj je imela Srbija na njej drugačno stališče od vseh ostalih udeležencev. Zahteve Prištine je označil za “spisek lepih želja”. Med drugim je zahtevala ohranitev ozemeljske celovitosti Kosova, ohranitev ustave in ustavne organizacije Kosova, trajno vzajemno priznanje ter članstvo v Združenih narodih. Hoti je po drugi strani poudaril, da je mogoče normalizacijo odnosov “doseči, samo če Kosovo in Srbija spoštujeta suverenost drug drugega”.
Pred začetkom današnjega drugega srečanja Vučića in Hotija se je oglasil visoki zunanjepolitični predstavnik EU in obe državi pozval k veliko političnega poguma, saj da sedanje stanje brez rešitve omejuje njun gospodarski razvoj in obenem povečuje nestabilnost.
Kot je spomnil, je cilj “ponovno začeti resno in intenzivno delo”. “Ti pogovori bodo zahtevali politični pogum na obeh straneh, zahtevali bodo zavezo in angažma v duhu kompromisa in pragmatizma (…) Nikoli ni lahko najti rešitve za probleme, ki trajajo že tako dolgo in so tako boleči, a zato smo danes tukaj – da znova poskusimo.”
Borrell skupaj s posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom predseduje današnjim pogovorom, tako kot bi jim tudi, če bi ti v skladu s prvotnimi načrti potekali v živo v Bruslju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hoti in Vučić bosta najprej vsak posebej govorila z Borrellom in Lajčakom, nato pa bo sledilo še skupno srečanje vseh štirih, pojasnjuje AFP.
Beograd in Priština sta pogajanja za normalizacijo odnosov pod okriljem EU začela leta 2011, saj Srbija neodvisnega Kosova ne priznava. Ob več dosežkih med drugim še vedno ni uresničen dogovor o oblikovanju skupnosti srbskih občin na Kosovu. V slepo ulico so pogajanja zašla konec leta 2018 zaradi uvedbe kosovskih 100-odstotnih carin na srbsko blago in vztrajanja Srbije pri kampanji za umik priznanja Kosova.
Njihov ponoven zagon je nedavno sicer ogrozila novica, da je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu s sedežem v Haagu aprila vložilo obtožnico proti kosovskemu predsedniku Hashimu Thaciju in še devetim drugim osebam, ki jih bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v konfliktu na Kosovu konec 90. let prejšnjega stoletja. Thaci je zato odpovedal udeležbo na predvidenih pogovorih z Vučićem v ZDA, medtem ko so se pogovori pod okriljem EU s Hotijem na čelu nadaljevali.
