To je mednarodni dogovor, ki ga nobena država ne more razdreti sama, pričakujemo, da bo ohranjen, zato niti ne razmišljam o alternativah, je vnovič poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki bo v začetku novembra obiskala Washington.
Trump sicer ZDA za zdaj ni umaknil iz sporazuma, je pa napovedal, da v sklopu rednega ocenjevanja, ali iranska stran dogovor spoštuje, ne bo potrdil spoštovanja dogovora. Usoda sporazuma je tako v rokah ameriškega kongresa, ki bo odločal o vnovični uvedbi sankcij proti Teheranu.
Zunanji ministri so sprejeli skupno izjavo, v kateri so izpostavili, da je v času pereče jedrske grožnje iranski dogovor, plod dvanajstih let diplomacije ob posredniški vlogi EU, ključen element globalnih prizadevanj za neširjenje jedrskega orožja in za varnost regije.
Za EU sodi Trumpova odločitev v “kontekst notranjega procesa v ZDA”. Ob tem poziva ZDA, naj ohrani zavezanost sporazumu in naj pred nadaljnjimi koraki premisli o posledicah za varnost države, partnerjev in regije, še piše v izjavi.
EU tudi poudarja, da mora jedrski dogovor ostati ločen od drugih vprašanj, povezanih z balističnimi izstrelki in stopnjevanjem napetosti v regiji, ki jih je sicer prav tako treba reševati.
Med izolacionističnimi potezami Trumpove administracije, ki je napovedala odstop od pariškega podnebnega sporazuma in izstop iz Unesca, je ta doslej najbolj škodljiva, saj res zadeva vsakogar, je menil nizozemski zunanji minister Bert Koenders.
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je opozoril, da bi bila vnovična uvedba sankcij, o katerih bo v prihodnjih 60 dneh odločil ameriški kongres, škodljiva. Slovenija je lani za 68 odstotkov povečala gospodarsko menjavo, vnovič je odprla tudi veleposlaništvo v državi, je ponazoril.
Erjavec in več drugih ministrov ter tudi Mogherinijeva so opozorili tudi na negativne posledice zapletov z iranskim dogovorom na prizadevanja za dialog s Severno Korejo glede njihovega oboroževalnega programa.
Eno ključnih načel multilateralizma je predvidljivost ohranitve dogovorov, zato naše sporočilo ZDA, naj ohranijo zavezanost iranskemu sporazumu, je izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica unije.
Da bi Pjongjang spodbudila k pogajanjem, je EU danes uvedla niz novih sankcij proti Severni Koreji zaradi razvoja jedrskega orožja in balističnih izstrelkov v nasprotju z mednarodnimi dogovori, kar ogroža mednarodni red in stabilnost.
Sankcije vključujejo popolno prepoved evropskih vlaganj v Severni Koreji, popolno prepoved prodaje rafiniranih in nerafiniranih naftnih proizvodov Severni Koreji ter prepoved podaljšanja delovnih dovoljenj državljanom Severne Koreje v EU, razen beguncem.
Poleg tega EU uvaja še drugi sklop sankcij – razširja seznam posameznikov in pravnih oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo.
Zunanji ministri so se tudi dogovorili, da si bodo dejavno prizadevali za dosledno spoštovanje vseh resolucij VS ZN. To vključuje demaršo, naslovljeno na okoli 25 tretjih držav, s katero naj bi zagotovili spoštovanje dogovorov.
To je največja mogoča raven pritiska EU na Severno Korejo, je izpostavila Mogherinijeva in spomnila, da so evropski ukrepi proti Severni Koreji najstrožji na svetu. Prve sankcije proti Severni Koreji je EU uvedla leta 2006.
Slovenski zunanji Erjavec je v povezavi s Severno Korejo izrazil zaskrbljenost zaradi retorike, ki ne prispeva k umirjanju položaja, temveč spodbuja Severno Korejo k dejavnostim, ki lahko dejansko prispevajo k temu, da postane jedrska sila.
Mjanmaru pa so ministri zagrozili s sankcijami, če ne bodo oblasti zagotovile izboljšanja položaja muslimanske manjšine Rohingya. V ZN so nedavno opozorili, da bi kršitve človekovih pravic pripadnikov te manjšine, ki so med drugim žrtve množičnih posilstev in vsesplošne morije, lahko bile zločin proti človeštvu.
Pomembna tema je bila tudi Turčija. Razprava je bila danes osredotočena na regionalno sodelovanje z državo, pereče vprašanje članstva Turčije v uniji bodo v torek obravnavali ministri EU, pristojni za evropske zadeve.
Minister Erjavec je izpostavil, da je Turčija pomembna strateška partnerica. O njenem pomenu na primer priča begunski dogovor, saj lahko Turčija čez noč močno oteži položaj na zahodnobalkanski poti.
Eno temeljnih sporočil je po Erjavčevih besedah to, da je treba ohraniti dialog s Turčijo, zlasti glede spoštovanja človekovih pravic. Na vrhu EU konec tedna minister ne pričakuje prelomnih odločitev glede pristopnih pogajanj.
Ministri so tudi zagnali civilno misijo v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku ter sprejeli sklepe o Bosni in Hercegovini, v katerih so ponovili zavezanost evropski perspektivi BiH kot enotne države ter pozdravili nadaljevanje operacije Althea.
Slovenski minister Erjavec je ob robu španskemu kolegu Alfonsu Dastisu pojasnil slovenska stališča glede Katalonije. Španskega ministra namreč skrbi, da bi lahko Slovenija sprejela odločitve, ki bi bile zunaj veljavnih okvirov Španije.
