“Danes smo na ravni EU sprejeli seznam držav, ki ne ukrepajo ustrezno v boju proti izogibanju davkom. Ta črni seznam vključuje sedemnajst držav,” je prvi oznanil francoski finančni minister Bruno Le Maire.

Črni seznam davčnih oaz

Na črnem seznamu so Bahrajn, Barbados, Ameriška Samoa, Grenada, Guam, Južna Koreja, Macao, Marshallovo otočje, Mongolija, Namibija, Palau, Panama, Sveta Lucija, Samoa, Trinidad in Tobago, Tunizija in Združeni arabski emirati.

Še 47 jurisdikcij – med njimi so Švica, Turčija, Črna gora, Srbija, Makedonija, BiH, Oman in Katar – so članice uvrstile na sivi seznam. Gre za tiste jurisdikcije, ki trenutno ne izpolnjujejo standardov EU, vendar so se zavezale k spremembi davčnih politik.

To je rezultat dela posebne delovne skupine za pošteno podjetniško obdavčevanje, ki je pregledala več kot 90 jurisdikcij. Za osem karibskih držav, ki jih je letos prizadela naravna nesreča, pa je bil postopek podaljšan.

Slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ocenjuje, da je sprejeta rešitev pomemben korak naprej v boju proti davčnim goljufijam in proti izogibanju plačevanja pravičnega deleža davkov.

Jurisdikcije, ki so se znašle na črnem seznamu, po ministričinih besedah ne zagotavljajo ustreznega sodelovanja pri izmenjavi davčnih podatkov in transparentnega delovanja na področju obdavčitve.

Delovna skupina bo zdaj nadaljevala s pripravo obrambnih ukrepov oziroma nadaljnjih sankcij, ki naj sledijo, če posamezne države tudi v bodoče ne bodo želele sodelovati pri davčnih vprašanjih, je še povedala Vraničar Ermanova.

Uvrstitev na črni seznam po njenih besedah naj ne bi bila v prvi vrsti sankcija, ampak predvsem spodbuda, da se države odločijo za transparentno davčno obravnavo in sodelovanje v boju proti mednarodnim davčnim goljufijam.

Sam črni seznam po ministričinem mnenju sicer ne zadošča za zagotovitev sodelovanja, zato je treba nadaljevati delo s ciljem oblikovanja obrambnih ukrepov, ki bodo delovali kot spodbuda, ni pa Vraničar Ermanova naklonjena preveliki ostrini.

Evropski črni seznam v tem trenutku ne pomeni ukrepanja na ravni posameznih članic, je še povedala ministrica. Bodo pa v Sloveniji po njenih besedah pregledali obstoječi nacionalni seznam držav. Pri poslovanju z državami na tem seznamu ni mogoče uporabiti oprostitev v zvezi z davčnim odtegljajem.

Vprašanje sankcij proti državam na evropskem črnem seznamu torej ostaja odprto. Med možnimi ukrepi se omenja zamrznitev evropskih sredstev ali posebna dajatev na transakcije s temi državami oziroma jurisdikcijami.

Francoski finančni minister sicer meni, da brez sankcij seznam nima smisla, a stališča članic glede kaznovanja držav, ki ne spoštujejo pravil, so različna.

Luksemburški finančni minister Pierre Gramegna na primer poudarja, da je dovolj že samo dejstvo, da se država znajde na črnem seznamu, in da učinkovitosti samega seznama ne bi smeli podcenjevati.

Evropska komisija bo v prihodnjih tednih predstavila predloge za evropsko rešitev. Nekatere države želijo, da vprašanje sankcij ostane povsem v njihovih rokah, kar sproža pomisleke o dejanskem izvajanju kakršnih koli kazenskih ukrepov.

Veliko je tudi kritik, zakaj se unija osredotoča na davčne oaze zunaj svojih meja, lastne hiše pa ne uredi, pri čemer se med problematičnimi članicami pogosto omenja Luksemburg.

Luksemburški minister poudarja, da Luksemburg ni na nobenem seznamu, ker je v istem čolnu kot preostale članice EU ter spoštuje evropske in mednarodne standarde v boju proti izogibanju davkom.

Pripravo črne liste, ki ne vsebuje in priznava davčnih oaz znotraj Evropske unije, obsojajo tudi v koaliciji organizacij civilne družbe, združenih v gibanju za davčno pravičnost. Zunanja strokovna sodelavka za področje davčne pravičnosti pri inštitutu Ekvilib, ki je član mreže Eurodad, Maruša Babnik ocenjuje, da je zaskrbljujoče, da se EU osredotoča na sestavljanje črnih list tretjih držav, namesto, da bi svojo pozornost preusmerila na dejstvo, da je EU v samem središču, ko gre za izmikanje davkom.

“Tiste države, ki morajo spremeniti svoje davčne sisteme so tudi znotraj EU – Luksemburg, Nizozemska, Irska…,” je naštela. Po mnenju Babnikove potrebujemo rešitve, ki veljajo za vse države sveta – zdajšnje in potencialne davčne oaze – to pa ta seznam po njeni oceni ne predstavlja. “Vsaka država lahko vsak trenutek postane davčna oaza in tako se problem hitro širi in seli iz ene države v drugo,” je dodala.

Opozorila je tudi, da “vsi čutimo posledice izmikanja davkom, v državah v razvoju pa toliko bolj, saj tam davčni prihodki iz naslova podjetij predstavljajo glavni vir za ključne javne storitve”.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici odločno zavrača, da bi bile v uniji davčne oaze. Govoriti je po njegovih besedah mogoče le o prepovedanih praksah, nikakor pa ne o davčnih oazah.