Predlog Evropske komisije za trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengnu, tudi na slovensko-avstrijski meji, so minuli teden obravnavali in tudi že podprli veleposlaniki članic pri EU. Danes so članice ukrep le še formalno potrdile.

Gre za nadzor na meji med Avstrijo in Madžarsko ter Avstrijo in Slovenijo, na meji med Nemčijo in Avstrijo, v danskih pristaniščih s povezavami do Nemčije in na kopenski meji med Dansko in Nemčijo, v nekaterih švedskih pristaniščih in na mostu Öresund ter v norveških pristaniščih s povezavami do Danske, Nemčije in Švedske.

Začasni nadzor mora ostati ciljno usmerjen, temeljiti mora na stalnih analizah tveganja in sprotnih podatkih obveščevalnih služb ter biti omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da zagotavlja odziv na resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti.

Komisija je trimesečno podaljšanje priporočila, ker ocenjuje, da še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so terjale uvedbo tega nadzora: v Grčiji je še vedno veliko nezakonitih migrantov in razmere na zahodnobalkanski poti so krhke, kar pomeni tveganje sekundarnih gibanj.

Poleg tega unija še ni izvedla vseh ukrepov za izboljšanje upravljanja zunanjih meja. Pri tem komisija izpostavlja začetek pomoči evropske mejne in obalne straže pri varovanju severne grške meje in postopno ponovno uveljavljanje dublinske uredbe v Grčiji.

Podaljšanju so nasprotovale Slovenija, Grčija, Slovaška in Madžarska. Bolgarija, Ciper in Poljska pa so se vzdržali. Slovenija in Grčija sta podali tudi pisni izjavi, v katerih sta pojasnili svoje nasprotovanje ukrepu.

Slovenija je v izjavi izpostavila, da nadaljnjega podaljšanja ne more podpreti, ker dejstva ne potrjujejo potrebe po tem. “Slovenija je prepričana, da trenutne okoliščine ne upravičujejo več radikalnega poseganja v temeljne vrednote schengenskega reda v obliki nadzora na notranjih mejah,” piše v slovenski izjavi.

V schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah je mogoče nadzor začasno uvesti v treh primerih. Prvi primer so nepredvideni dogodki, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost. Nadzor je mogoče uvesti sprva za deset dni in največ za dva meseca.

V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti lahko članica uvede začasni nadzor za največ šest mesecev. Oba ukrepa skupaj torej dopuščata do osem mesecev nadzora.

Tretja, skrajna možnost, ki je bila prvič uvedena maja lani, pa v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.

V skladu s to tretjo možnostjo je komisija lani maja najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, minuli teden pa je priporočila še trimesečno podaljšanje.

Teoretično je nadzor tako še mogoče podaljšati, a v komisiji so v odziv na slovensko nasprotovanje temu ukrepu izpostavili, da nadzor v schengnu ne bo trajal večno in da po treh mesecih pričakujejo vrnitev k normalnemu delovanju.

To je sicer malo verjetno. Nemčija je namreč že napovedala, da bo nadzor zaradi terorističnih napadov podaljšala tudi po maju. Pričakovati je, da ji bo sledila tudi Avstrija, ki že vseskozi poudarja, da bo nadzor ohranila, dokler ne bo evropski azilni sistem ustrezno deloval, in opozarja, da je treba biti pripravljen na še večje migracijske pritiske v prihodnjih mesecih.