“Ob obnovljeni dinamiki širitvene politike EU in priložnosti za pomemben napredek v celotni regiji je visoka zunanjepolitična predstavnica izpostavila potrebo, da vsi partnerji z Zahodnega Balkana pospešijo ključne reforme,” so po srečanju sporočili iz tiskovne službe Mogherinijeve.
V EU izpostavljajo zlasti reforme na področju vladavine prava, pravosodja in temeljnih pravic.
Namen neformalnega srečanja, ki ga je ponedeljek zvečer v Bruslju gostila Mogherinijeva, je bil skupaj razpravljati o razmerah v regiji in o priložnostih za napredek v prihodnjem letu.
Srečanja so se udeležili srbska premierka Ana Brnabić, kosovski premier Ramush Haradinaj, črnogorski premier Duško Marković, albanski premier Edi Rama, makedonski premier Zoran Zaev in predsedujoči ministrskemu svetu BiH Denis Zvizdić.
Vsi udeleženci so ponovili popolno zavezanost nadaljnjim prizadevanjem v sklopu procesa integracije v EU ter poudarili odločenost in interes za krepitev sodelovanja in dobre sosedske odnose ter za spodbujanje regionalnega razumevanja, so po srečanju sporočili iz evropske zunanje službe.
V tem kontekstu so izpostavili pomen pogovorov predsednikov Srbije in Kosova, Aleksandra Vučića in Hashima Thacija, z namenom napredka v dialogu za normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino pod okriljem EU.
Srbska premierka je po navedbah srbske tiskovne agencije Tanjug po srečanju izpostavila, da se je Srbija dokazala kot stabilna in resna partnerica, medtem ko Priština ne izpolnjuje sprejetih dogovorov.
Najdlje na poti v EU je Črna gora, ki je doslej odprla že 30 od 35 pogajalskih poglavij, sledi pa Srbija, ki jih je odprla dvanajst. To sta edini državi, ki se že pogajata o članstvu.
Albanija in Makedonija imata status kandidatke, vendar še čakata na začetek pogajanj; Makedonija že od leta 2005.
Brnabićeva je po navedbah Tanjuga izrazila upanje, da bi lahko ti državi pristopna pogajanja začeli v prvi polovici prihodnjega leta, in izpostavila, da je to v interesu celotnega Zahodnega Balkana.
Poleg tega je srbska premierka izpostavila, da na poti v unijo vsaka država napreduje s svojim tempom, v skladu z izvedenimi reformami.
Na repu držav Zahodnega Balkana, ki se želijo pridružiti uniji, sta BiH in Kosovo, potencialni kandidatki za članstvo. Reforme v BiH hromijo kompleksne notranjepolitične razmere, Kosovo pa je sploh v posebnem položaju, saj tako Srbija kot pet članic unije ne priznava njegove neodvisnosti.
