Švedsko-britansko farmacevtsko podjetje AstraZeneca in univerza v Oxfordu sta za pogojno dovoljenje za promet s cepivom v EU zaprosila 12. januarja, Ema je odločitev napovedala do 29. januarja.
Izvršna direktorica agencije Emer Cooke je sicer v odzivu na navedbe o slabi učinkovitosti tega cepiva pri starejših pred dnevi dejala, da je mogoča odobritev cepiva za določeno, bolj omejeno starostno skupino. Po nekaterih napovedih naj bi tako sprva cepivo priporočali za osebe, mlajše od 65 let.
Doslej je Ema za uporabo v EU odobrila dve cepivi – decembra lani cepivo Pfizerja in BioNTecha ter januarja cepivo Moderne. Tako kot pri cepivu AstraZenece gre pri obeh za pogojno dovoljenje, ki omogoča zgodnji dostop do zdravil v kriznih razmerah, na podlagi manj celovitih podatkov, kot se jih običajno zahteva.
Cepivo AstraZenece je v raziskavah izkazalo manjšo učinkovitost od predhodno odobrenih cepiv, a je njegova prednost v tem, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih. Je tudi bistveno cenejše.
Unija se je z AstraZeneco dogovorila za 400 milijonov odmerkov cepiva.
A pričakovano odobritev cepiva spremlja negotovost glede njegove dobave, ki naj bi bila glede na napovedi AstraZenece, ki kot razlog navaja težave s proizvodnimi zmogljivostmi, v prvem četrtletju bistveno okrnjena.
V EU, kjer cepljenje proti covidu-19 poteka počasneje od pričakovanj, je to povzročilo veliko nejevolje. Kljub zahtevam Bruslja, naj podjetje izpolni pogodbene obveznosti, strani vprašanja dobav še nista rešili.
