Avtonomne sankcije EU, ki dopolnjujejo in krepijo sankcije v okviru Varnostnega sveta ZN, začnejo veljati takoj.

Prvi ukrep je popolna prepoved evropskih vlaganj v Severni Koreji. Prepoved je bila doslej omejena na vlaganja v industrijo, povezano z jedrskim in konvencionalnim oboroževanjem, rudarstvom, kemično in vesoljsko industrijo ter metalurgijo.

Drugi ukrep je popolna prepoved prodaje rafiniranih in nerafiniranih naftnih proizvodov Severni Koreji. Doslej so na tem področju veljale nekatere omejitve na podlagi resolucije VS ZN, sprejete septembra.

Tretji ukrep se nanaša na Severnokorejce v EU, ki jim zmanjšuje dovoljeni znesek za njihova denarna nakazila v Severno Korejo s 15.000 na 5000 evrov, saj se sumi, da se ta denar uporablja v podporo nezakonitim jedrskim in balističnim programom.

Da bi sploh odpravila to možnost, pa EU uvaja tudi prepoved podaljšanja delovnih dovoljenj državljanom Severne Koreje v EU, razen beguncem in drugim osebam, ki so upravičene do mednarodne zaščite.

Poleg tega EU uvaja še drugi sklop sankcij – razširja seznam posameznikov in pravnih oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo.

Na kazenski seznam dodaja tri posameznike in šest pravnih oseb, ki podpirajo nedovoljene programe. S tem se število kaznovanih posameznikov v okviru sankcij EU povečuje na 41, število kaznovanih pravnih oseb pa na deset. Na seznamu ZN pa je še 63 posameznikov in 53 pravnih oseb.

Zunanji ministri so se tudi dogovorili, da si bodo dejavno prizadevali za dosledno spoštovanje vseh resolucij VS ZN. To vključuje demaršo, naslovljeno na okoli 25 tretjih držav, s katero naj bi zagotovili spoštovanje dogovorov.

To je največja mogoča raven pritiska EU na Severno Korejo, je izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini in spomnila, da so ukrepi EU proti Severni Koreji najstrožji na svetu.

Cilj vseh teh ukrepov je po besedah Mogherinijeve zagotoviti možnost politični rešitvi in pogajanjem, ki je v tem trenutku ni na obzorju.

EU je prve sankcije proti Severni Koreji uvedla leta 2006 v sklopu mednarodnih prizadevanj za ustavitev njenega jedrskega in raketnega programa.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v povezavi s Severno Korejo izrazil zaskrbljenost zaradi retorike, ki ne prispeva k umirjanju položaja, temveč spodbuja Severno Korejo k dejavnostim, ki lahko dejansko prispevajo k temu, da postane jedrska sila.

Spomnil je, da je septembra gostil kitajskega odposlanca, s katerim sta se pogovarjala o tem, kako Kitajska vidi rešitev. Ta mu je povedal, da je severnokorejski voditelj Kim Jong-un trmast in da so napadi nanj kontraproduktivni ter da je Kitajska pripravljena izvesti določene ostre ukrepe.