Tudi Velika Britanija je EU posvarila pred zavlačevanjem in napovedala, da bo v novem krogu, ki bo trajal do četrtka, od unije zahtevala večjo prožnost.

Po drugem krogu sredi julija je glavni pogajalec EU Michel Barnier britanskemu kolegu Davidu Davisu dejal, naj britanska vlada do prihodnjega kroga naposled pojasni, kaj sploh želi. Davis je opozorilo vzel zares in skoraj vsak dan predstavljal dokumente o izhodiščih za izstop iz EU, predviden za marec 2019, z različnih področij.

Rdeča nit vseh britanskih dokumentov je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, da bodo v prihodnje potrebna podobna pravila, kot veljajo sedaj, če želimo čim manj pretresov za državljane in podjetja. V Londonu bi torej imeli “kvazi EU”, a brez obveznosti na pomembnih področjih migracij in trgovine.

Evropska komisija britanskih izhodišč uradno še ni komentirala, a neuradno Veliki Britaniji očita, da želi pobrati samo smetano. Vzdušje v Bruslju je tako pred novim krogom pogajanj po poročanju dpa precej skeptično.

“Če pogledate, kje smo in kje bi morali biti, boste opazili precejšen razkorak. Malo je verjetno, da bomo naredili velik napredek, s katerim bi premostili ta prepad,” je v petek novinarjem v Bruslju dejal neimenovani vir v EU. Kot je pojasnil, doslej napredka v pogajanjih ni oviralo pomanjkanje časa temveč pomanjkanje vsebine.

Na tokratnem krogu pogajanj tako ni pričakovati velikega preboja. Kot piše bruseljski spletni bilten EUobserver, naj bi bil avgust “mesec za pojasnila”.

EU že od začetka pogajanj 19. junija poziva Veliko Britanijo k zagotovitvi jasnih stališč in zagovarja postopen pristop: najprej je treba doreči ločitvena vprašanja, kot so pravice državljanov, finančna poravnava in meja z Irsko, šele nato pa se bodo pogajali o drugih pomembnih vprašanjih, tudi o prihodnjih trgovinskih odnosih.

A Britanci v izhodiščih obravnavajo tudi teme, o katerih se unija še ne želi pogajati, kot je dogovor o carinah, po drugi strani se London izogiba vprašanju finančne poravnave in doslej v zvezi s tem še ni dal predlogov.

Britanski mediji, ki so se sklicevali na neuradne vire, so pred dnevi poročali, da je Združeno kraljestvo za poravnavo obveznosti do unije pripravljeno odšteti 40 milijard evrov, kar je znatno manj od sto milijard, ki jih pričakujejo v Bruslju.

V tretjem krogu naj bi se pogajalci EU in Velike Britanije pod vodstvom Barnierja in Davisa dotaknili tudi vprašanja meje med Irsko in Severno Irsko, potem ko je London objavil izhodišča glede tega.

Velika Britanija poudarja, da noče ponovnega mejnega nadzora med Irsko in Severno Irsko, a ne pojasnjuje, kako bi rešila prehajanje tujih državljanov čez to mejo. “V britanskem dokumentu vidimo veliko sanjarjenja o delovanju nevidne meje v prihodnje,” je novinarjem dejal neimenovani vir v EU.

Dodal je, da EU skrbi tudi to, da Velika Britanija v izhodiščih povezuje mirovni proces na Severnem Irskem s prihodnjimi odnosi med Veliko Britanijo in EU. “Zelo pomembno je, da mirovni proces ne postane sredstvo pritiska v teh pogajanjih,” je dejal.

Britanska stran pa je pred tretjim krogom sporočila, da bodo na tokratnih pogajanjih dorekli tehnične podrobnosti pomembnih zadev v zvezi z brexitom ter da bo to stopnička do bolj vsebinskih pogovorov septembra. EU je tudi pozvala k večji prožnosti.