Izvršna podpredsednica Evropske komisije, pristojna za politiko konkurence, Margrethe Vestager je ob tem dejala, da pandemija covida-19 traja dlje, kot so pristojni upali, zaradi česar je treba še naprej skrbeti za to, da lahko države članice zagotavljajo potrebno podporo za preživetje podjetij. Razrahljana pravila na področju državnih pomoči so eden teh ukrepov.
V Bruslju poudarjajo, da komisija ves čas spremlja potrebe po prilagoditvi okvira za državne pomoči, ki je bil prvič razrahljan sredi marca lani, nato pa do danes prilagojen še štirikrat. Začasni okvir za čas koronske krize bi se moral izteči 30. junija, z izjemo ukrepov dokapitalizacije podjetij, ki bi jih države lahko odobravale do 30. septembra. Zdaj velja, da je celoten okvir podaljšan do 31. decembra.
Glede na to, da gospodarska negotovost ob podaljševanju koronskih omejitev po celotni uniji vztraja, so se v komisiji odločili tudi za vsebinsko prilagoditev nekaterih določil. Tako so predvidene višje zgornje meje za državne pomoči.
Zgornje meje so zdaj efektivno podvojene. Za podjetja, ki delujejo v sektorju primarne kmetijske pridelave je zgornja meja zvišana s 100.000 na 225.000 evrov, za podjetja v ribiškem sektorju in panogi akvakulture je dvignjena s 120.000 na 270.000 evrov, za podjetja v vseh drugih panogah pa je zvišana z 800.000 evrov na 1,8 milijona evrov.
Še naprej ostaja določilo, da je te instrumente državne pomoči mogoče za obdobje treh poslovnih let kombinirati s t. i. de minimis državno pomočjo v višini do 200.000 evrov oz. do 30.000 evrov v ribištvu in akvakulturi ter do 25.000 evrov v primarni kmetijski proizvodnji.
Podjetjem, ki so jih posledice pandemije covida-19 še posebej prizadele in medletno beležijo več kot 30-odstotni upad prihodkov, lahko države pokrijejo večji del njihovih nepokritih fiksnih stroškov, in sicer v višini do 10 milijonov evrov. Prej je bila ta meja pri treh milijonih evrov.
Poleg tega bodo imele članice po novem tudi možnost, da povratne instrumente, ki jih je treba po tem začasnem okviru odplačati do konca leta 2022 (npr. poroštva in posojila), pod določenimi pogoji pretvorijo v druge oblike pomoči, kot so neposredna nepovratna sredstva. Vrednost takšne pretvorbe načeloma ne sme presegati omenjenih zgornjih mej državne pomoči.
