Pred desetimi leti, pol ure po prevzemu evra v Sloveniji, je takratni minister za finance Andrej Bajuk na bankomatu v Ljubljani simbolno dvignil prve evre. Po njegovih besedah je bila uvedba evra projekt in dosežek vseh v državi. “Vendar moramo to, kar smo dosegli, tudi obdržati,” je še poudaril in dodal, da bo tudi v prihodnje zelo pomemben socialni sporazum. Aleksander Aristovnik, izredni profesor na ljubljanski fakulteti za upravo, nam je zdaj ob desetletnici prevzema evra pojasnil, da se je Slovenija skupaj z drugimi novimi članicami maja 2004 ob vstopu v EU zavezala, da bo v čim krajšem času vstopila tudi v ekonomsko in monetarno unijo (EMU), kar je zahtevalo izpolnitev določenih pogojev (na primer stabilnost javnih financ, cen, obrestnih mer in deviznega tečaja). “Sam vstop v območje evra, ki ga danes uporablja skoraj 340 milijonov ljudi v 19 državah članicah EU (zunaj EU ga uporabljajo sicer še v Andori, San Marinu, Vatikanu, Monaku pa tudi v Črni gori in na Kosovu), je vsekakor pripomogel k večji preglednosti cen in k lažjemu primerjanju cen s cenami v državah, ki prav tako uporabljajo evro. Hkrati pa je v prvih letih uvedbe evro vplival tudi na dvig cen in na inflacijo. Ni presenetljivo, da je Slovenija imela v letu 2007, ko je evro uvedla, sploh pa leta 2008, najvišjo inflacijo v evroobmočju (5,5 odstotka),” spomni profesor Aristovnik. Kupna moč je padla Tako je uvedba evra prinesla s seboj vrsto podražitev, znatno so se povečale predvsem cene menjalnih storitev. Za skodelico kave v lokalu je bilo tako treba v letu 2006 plačati v povprečju 81 centov, v 2015 pa že 1,20 evra. “S povprečno mesečno neto plačo smo si lahko v 2006 privoščili 955 skodelic kave v lokalu, v 2015 pa le še 844, torej nam je z uvedbo kupna moč v tem pogledu padla. So se pa na drugi strani znižale dolgoročne obresti (od začetka leta 2007 do konca leta 2015 s 4,23 odstotka na 1,61 odstotka),” pojasnjuje Aleksander Aristovnik. Slovenskemu gospodarstvu je uvedba evra prinesla stabilnost i
