Direktiva določa zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, nemetanskih hlapnih organskih spojin, amoniaka in drobnih delcev s premerom manj kot 2,5 mikrometra. Evropska komisija je predlog zanjo v okviru paketa za kakovost zraka predstavila decembra 2013, parlament in članice EU pa so kompromis o njeni vsebini dosegle letos junija.

Po besedah slovaškega ministra za okolje in trenutno predsedujočega svetu EU Laszla Solymosa bodo ukrepi rešili in izboljšali zdravje prebivalcev EU. Kot je dejal ta teden, bo sicer uresničevanje direktive zahtevalo močno zavezo članic, a so na izziv pripravljeni. “Zaščita zdravja ljudi in okolja je vredna naporov, ki nas čakajo,” je poudaril.

Nova direktiva, ki bo kmalu objavljena v uradnem listu, veljati pa naj bi začela 31. decembra, za vsako državo za obdobje med 2020 in 2029 določa najvišje letne stopnje omenjenih onesnaževalcev. Gre sicer za enake številke, h katerim so se evropske države v okviru ZN že zavezale po göteborškem protokolu. Z letom 2030 bodo nato sledile strožje omejitve.

Direktiva bo omogočila nekaj prožnosti. Če države v določenem letu, na primer zaradi izjemno mrzle zime ali sušnega poletja, ne bodo mogle izpolniti zastavljenih ciljev, bodo imele možnost to nadoknaditi v drugem letu.

V okviru direktive bo za vsako članico opredeljena tudi indikativna raven emisij za 2025, ki naj bi vodila k izpolnitvi strožjih ciljev z 2030. Države bodo emisije lahko zniževale linearno vsako leto, lahko pa se bodo odločile, da v določenih letih naredijo večji napor, v določenih pa manjšega.

A za vsak odmik bodo morale Evropski komisiji podati jasne argumente in pa tudi seznam ukrepov, s katerimi se bodo vrnile na začrtano pot zmanjševanja onesnaževanja.