Kljub ugibanjem, da bi lahko Ema uporabo cepiva AstraZenece zaradi navedb o slabši učinkovitosti pri starejših odobrila za ožjo starostno skupino, ga je na koncu odobrila za starejše od 18 let, torej za podobno široko starostno skupino kot v primeru prvih dveh cepiv.

Izvršna direktorica agencije Emer Coooke je ob tem poudarila, da so s to tretjo odobritvijo še razširili arzenal cepiv, ki je na voljo EU v boju proti pandemiji in za zaščito državljanov. Zatrdila je, da so kot v prvih dveh primerih tudi to cepivo temeljito preverili.

Doslej je Ema za uporabo v EU odobrila dve cepivi – decembra lani cepivo Pfizerja in BioNTecha ter januarja cepivo Moderne. Tako kot pri cepivu AstraZenece gre pri obeh za pogojno dovoljenje, ki omogoča zgodnji dostop do zdravil v kriznih razmerah, na podlagi manj celovitih podatkov, kot se jih običajno zahteva.

Cepivo švedsko-britanskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca in univerze v Oxfordu, ki sta za pogojno dovoljenje za promet s cepivom v EU zaprosila 12. januarja, je v raziskavah izkazalo slabšo učinkovitost od predhodnikov, a je njegova prednost v tem, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih. Je tudi bistveno cenejše.

Unija se je z AstraZeneco dogovorila za 400 milijonov odmerkov cepiva. Potem ko je podjetje napovedalo, da bo v prvem četrtletju tega leta uniji dobavilo le četrtino odmerkov, ki so za to obdobje predvideni po pogodbi, se je med EU in družbo razvnel oster spor. Komisija je pripravila tudi mehanizem, ki omogoča prepoved izvoza cepiv, če podjetje ne izpolni obveznosti do unije.