ECB v ustavni pritožbi sodnikom predlaga, da razveljavijo sklep ljubljanskega okrožnega sodišča, s katerim je to dovolilo preiskavo dokumentacije, pridobljene pri kriminalistični preiskavi Banke Slovenije. Okrožno sodišče pa je odločilo, da v preiskavi pridobljena dokumentacija ne predstavlja arhivov ECB in da pri preiskavi ni prišlo do nobene kršitve protokola o privilegijih in imunitetah, ki med drugim določa, da so arhivi institucij unije, tudi ECB, nedotakljivi. V ECB so prepričani, da bi se moralo že okrožno sodišče obrniti po razlago na sodišče v Luksemburg, ker se ni, pa zdaj tja pošilja slovenske ustavne sodnike.
Na ustavnem sodišču so za Delo pojasnili, da v tej zadevi niso sprejeli še nobene odločitve, kdaj bodo začeli z odločanjem pa, kot dodajajo, zaenkrat ni mogoče napovedati.
Ustavna pritožba ECB se nanaša na dovoljenje za pregled dokumentacije, pridobljene na osnovi sodne odredbe, ki se nanaša na preiskavo vodilnih v centralni banki – Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja – zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji Nove Ljubljanske banke. Ustavno pritožbo zoper samo odredbo je vložila že Banka Slovenije.
Boj na ustavnem sodišču nadaljuje ECB po tem, ko je izgubila tožbo na upravnem sodišču – to je tožbo zavrnilo, ker da je nosilec odločanja kazensko sodišče – in na vrhovnem, ki je pritrdilo upravnemu sodišču. V ECB zatrjujejo, da so bili med hišno preiskavo v Banki Slovenije z zasegom celotnih računalniških diskov zaseženi spisi in druge listine ECB, vključno s korespondenco med ECB in slovensko centralno banko, zasežena pa da je bila tudi fizična dokumentacija, ki sodi med arhive ECB.
Pred ustavnim sodiščem naj bi opozarjali, da ECB sodne odredbe niso bile vročene in da njeni predstavniki pri preiskavi niso bili prisotni, ni pa, kot naj bi zatrjevali, nobenega dvoma o tem, da dokumenti ECB iz preiskave niso bili izločeni. Na to, da so dokumenti ECB zaupni, naj bi kriminaliste opozorili tudi zaposleni v Banki Slovenije. Ti naj bi izročitev listin in podatkov zato zavrnili, fotokopiranju dokumentov pa ugovarjali.
Med zaseženimi dokumenti ECB naj bi šlo za zapisnike sej sveta ECB in dokumentacijo za sestanke sveta, za komunikacijo v zvezi z likvidnostno pomočjo Factor banki in Probanki, za dopise guvernerja Jazbeca glede slovenskih bank, ki so decembra 2013 prejele pomoč, za pojasnila v zvezi z Banko Celje, Hypo banko …
V ECB menda zagovarjajo stališče, da je zaščita njihovih informacij, s katerimi operirajo pri svojem delu, ključna za zagotavljanje ustreznega neodvisnega delovanja evrosistema in za zaščito tako ECB kot nacionalnih centralnih bank pred posegi držav.
S tem, ko se ljubljansko okrožno sodišče ni obrnilo na Sodišče EU, naj bi bila ECB kršena pravica do sodnega varstva, kršeni pa naj bi jim bili tudi pravici do poštenega postopka in enakega varstva pravic. Ali bodo ustavni sodniki kolege iz Luksemburga povprašali po hierarhiji pravnih aktov, ni znano, sodne prakse v zvezi z razlago člena protokola, ki določa, da so arhivi unije nedotakljivi, pa še ni.
