Komisija želi s strategijo cepljenja pomagati članicam pri pripravi njihovih kampanj cepljenja: koga bi bilo treba najprej cepiti, kako cepivo pravično porazdeliti in kako zaščititi najranljivejše. Cilj EU ostaja zagotoviti varna ter cenovno ugodna in dostopna cepiva, izpostavljajo v Bruslju.
Za vprašanje, koliko Evropejcev bo treba cepiti, je po komisarkinih besedah še prezgodaj, saj je treba najprej videti, kakšno vrsto cepiva bodo razvili. Šele nato bo mogoče določiti ciljne skupine in delež prebivalstva, ki ga bo treba cepiti.
Prav tako komisarka ni želela ugibati o tem, kdaj bo cepivo na voljo. Zelo na široko bi lahko rekli, da bi lahko imeli prvo cepivo v začetku prihodnjega leta, je dejala.
V skladu z junijsko strategijo za cepiva unija zagotavlja proizvodnjo cepiv na podlagi sporazumov za vnaprejšnji nakup s proizvajalci cepiv v Evropi. Članice pa naj bi zdaj začele pripravljati skupno strategijo cepljenja.
Komisija članice poziva, naj zagotovijo zmogljivost storitev cepljenja, vključno z usposobljeno delovno silo ter medicinsko in zaščitno opremo, preprost in cenovno ugoden dostop do cepiv za ciljne populacije, uvedbo cepiv z različnimi značilnostmi ter zahtevami za shranjevanje in prevoz, zlasti v smislu hladne verige, prevoza s hlajenjem in zmogljivosti shranjevanja, ter jasno obveščanje o koristih, tveganjih in pomenu cepiva za krepitev zaupanja javnosti.
Komisarka v povezavi z nujnostjo krepitve zaupanja javnosti izrecno poziva, da se ustrezno naslovi skupine, ki dvomijo o koristih cepljenja.
Vse članice bodo imele istočasen dostop do cepiva proti covidu-19 glede na velikost prebivalstva. V začetnih fazah uvedbe bo skupno število odmerkov omejeno, dokler ne bo mogoče povečati proizvodnje, navajajo v Bruslju.
Komisija ponuja primere nerazvrščenih prednostnih skupin, ki jih morajo obravnavati države, ko bodo na voljo cepiva: zdravstveni delavci in delavci v ustanovah za dolgotrajno oskrbo, osebe, starejše od 60 let, osebe, ki so zaradi zdravstvenega stanja še posebej ogrožene, kritično osebje, osebe, ki ne morejo omejiti socialnih stikov, ter prikrajšane socialno-ekonomske skupine.
Kiriakidesova je sicer danes opozorila, da od številnih članic še niso prejeli informacij, kako ukrepajo na podlagi julijskih priporočil. Ta vključujejo poziv k prizadevanjem za zmanjšanje tveganj, ki jih prinaša “učinek koktajla” covida-19 in sezonske gripe, ki to jesen prvič sovpadata.
V Bruslju v julijskih priporočilih izpostavljajo zlasti poziv članicam, naj preprečijo dodaten pritisk na že tako preobremenjene sisteme zdravstvenega varstva s povečanim obsegom cepljenja in z dodatnimi javnimi naročili cepiv proti gripi na nacionalni ravni.
Pozivajo tudi k čim širšemu testiranju in sledenju stikom z okuženimi ter k izvedbi stresnih testov, torej preigravanja raznih scenarijev za zagotovitev boljše pripravljenosti na morebitno zaostritev zdravstvenega položaja.
Komisarka je danes tudi opozorila, da gredo številke glede covida-19 očitno v napačno smer, kar vzbuja veliko zaskrbljenost, saj raste tako število novih primerov kot hospitalizacij, resnih primerov in tudi smrti.
O strategiji bodo razpravljali tudi voditelji članic unije na zasedanju ta konec tedna v Bruslju.
