S triodstotno rastjo v tem in prihodnjem letu je Slovenija precej nad povprečjem v območju evra in celotni EU. Napoved je tudi občutno boljša kot jeseni, ko ji je komisija za letos in prihodnje leto napovedala 2,6-odstotno oziroma 2,2-odstotno rast.
Največji motor rasti v Sloveniji bo letos in prihodnje leto po navedbah komisije zasebna potrošnja. Pomembno gonilo ostaja izvoz ob podpori ugodnih razmer na trgu dela in izboljšavah na področju trgovine.
Zasebna potrošnja raste zaradi krepitve zaposlovanja in višanja plač, pospešujejo se tudi investicije. Opomogla naj bi si zasebna vlaganja, ob izvajanju nekaterih napovedanih velikih naložbenih projektov. Okrepile pa naj bi se tudi javne investicije.
Med tveganji komisija izpostavlja zunanje dejavnike – geopolitične napetosti, ki lahko upočasnijo trgovino. Dodatno lahko na slovensko trgovinsko bilanco negativno vplivajo rastoče cene energije in surovin.
Nekoliko boljša kot jeseni je tudi napoved glede javnofinančnega primanjkljaja. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 1,7-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,4-odstotnega, medtem ko ji je jeseni napovedala dveodstotnega oziroma 1,5-odstotnega.
Primanjkljaj tako ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je lani spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.
Javni dolg se bo po napovedih komisije zniževal, a nekoliko manj, kot je kazalo jeseni. Bruselj Sloveniji v prihodnjem letu napoveduje 76,7-odstotni dolg, medtem ko naj bi bil po jesenski napovedi ta 76,6-odstoten.
Med glavnimi tveganji za javne finance komisija izpostavlja negotovosti glede fiskalnih posledic dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in morebitnih enkratnih izdatkov zaradi sodnih zadev, na primer vprašanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Še vedno komisija Slovenijo opozarja na strukturni fiskalni položaj, ki se bo po bruseljski napovedi v obdobju 2016-2018 občutno poslabšal. Poslabšanje je po navedbah komisije predvsem posledica velike spremembe v proizvodni vrzeli.
Strukturni primanjkljaj v Sloveniji je bil po podatkih komisije v lanskem letu 1,9-odstoten, letos naj bi bil 2,1-odstoten, v prihodnjem letu pa 2,6-odstoten.
Slovenija se je zaradi nezadostnega strukturnega fiskalnega napora tudi znašla v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, ki je pri ocenjevanju proračunskih načrtov članic najslabša skupina.
Slovenija je v to skupino uvrščena, ker je ocenjeno, da bo Slovenija letos strukturni primanjkljaj povečala za 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), namesto da bi ga znižala za 0,6 odstotka BDP, je v začetku decembra pojasnil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
Stanje na področju zaposlovanja naj bi se še naprej izboljševalo. Bruselj Sloveniji za letos napoveduje 7-odstotno anketno brezposelnost, za prihodnje leto pa 6,2-odstotno. To je precej bolje od povprečja v območju evra, ki v tem obdobju še vedno nad devetimi odstotki.
Inflacija naj bi se ob zviševanju cen storitev in energije hitro zviševala. Stopnja inflacije v Sloveniji je bila v letih 2015 in 2016 med najnižjimi v območju evra. Za letos ji Bruselj napoveduje 1,1-odstotno, kar je še vedno pod povprečjem v območju evra, za prihodnje leto pa že 2,3-odstotno, kar je precej nad povprečjem v območju evra.
