Če pa bo komisija prejela pripombe drugih držav, bo Slovenijo in te države pozvala, da v roku treh mesecev dosežejo dogovor. Če dogovor med državami ne bi bil dosežen, bi na podlagi vseh prejetih dokazil o zaščiti potice presojala komisija, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Pobudo za zaščito slovenske potice so že leta 2017 podale Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ko so na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložile skupno vlogo za zaščito slovenske potice z zajamčeno tradicionalno posebnostjo.

Ministrstvo je konec tistega leta slovensko potico prehodno nacionalno zaščitilo in vlogo posredovalo komisiji za zaščito potice še na ravni EU.

Zaščita z zajamčeno tradicionalno posebnostjo pomeni, da izdelava potice ni geografsko omejena, izdeluje se jo lahko kjerkoli, vendar po predpisanem postopku, proizvajalci pa morajo za njeno izdelavo predhodno pridobiti certifikat neodvisnih kontrolnih organizacij

Kot so spomnili na ministrstvu, ima potica že od nekdaj posebno mesto v slovenski kulinariki, je slovenska posebnost in znamenitost, skorajda nacionalni simbol. “Brez potice ni pravega praznika, na prazničnih mizah ne sme manjkati zlasti ob božiču in veliki noči, prav tako tudi ne na družinskih slavjih. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, različice pa se med seboj močno razlikujejo po nadevih, vrstah testa in obliki,” so navedli.

Zaščitena potica pa je enotna tako po vrsti testa, nadevih kot tudi obliki. Pripravljena je s petimi tradicionalnimi nadevi – orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena je v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice, to je okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu.