V februarja objavljeni zimski napovedi je sicer komisija predhodna pričakovanja glede krepitve slovenskega gospodarstva poslabšala za 0,2 odstotne točke.
V Bruslju ugotavljajo, da se rast slovenskega gospodarstva glede na 4,9-odstotno povečanje BDP v 2017 in 4,5-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti v 2018 nekoliko ohlaja, kar je predvsem posledica šibkejšega zunanjega povpraševanja v luči nižje dinamike rasti v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah.
Ob umiritvi stopenj rasti izvoza s 7,2 odstotka v 2018 na raven okoli 5,5 odstotka v 2019 in 2020 in hitrejši rasti uvoza naj bi bil prispevek zunanje trgovine h gospodarski rasti že letos malenkost negativen, prihodnje leto pa naj bi se ta negativni učinek še okrepil.
Največjo spodbudo rasti bodo tako po oceni komisije letos in v 2020 dajali domači dejavniki. Zasebno potrošnjo bosta spodbujala nadaljnja rast zaposlenosti in dvig plač, poleg tega pa tudi ugodni posojilni pogoji bank. Po 2,2-odstotni rasti zasebne potrošnje v 2018 naj bi se dinamika rasti letos okrepila na 2,5 odstotka, v 2020 pa na 3,2 odstotka.
Rast investicij naj bi se po skoraj 11-odstotni rasti v 2017 in 2018 nekoliko umirila, a ostala letos in prihodnje leto na ravni okoli 7,5 odstotka. Poleg investicij podjetij v novo opremo in širitev proizvodnje naj bi rast investicij spodbujala tudi obujena gradnja stanovanj in javne investicije, okrepljene s pospešenim črpanjem sredstev EU ob prehodu v poznejšo fazo izvajanja večletnega proračuna unije.
Rast javne porabe naj bi letos z 2,5 odstotka ostala približno na ravni iz 2018, v 2020 pa naj bi se umirila na 2,2 odstotka, napoveduje komisija.
Tveganja za napoved rasti so predvsem v morebitnem dodatnem poslabšanju v zunanjem okolju, saj bi večje zmanjšanje naročil za izvozni sektor negativno vplivalo tudi na investicijske načrte podjetij. Po drugi strani pa bi še večjo spodbudo rasti od pričakovane lahko dali potrošniki.
V vsakem primeru pa bo rast v Sloveniji ostala bistveno višja od povprečja evrskega območja in celotne EU ter ena višjih v povezavi. Komisija namreč v spomladanski napovedi za območje evra po novem letos pričakuje 1,2-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke manj od zimske napovedi, napoved rasti za celotno EU pa je znižala za 0,2 odstotne točke na 1,4 odstotka. V 2020 naj bi BDP v evrskem območju zrasel za 1,5 odstotka, v EU pa za 1,6 odstotka.
Na slovenskem trgu dela se bo po pričakovanjih Bruslja nadaljevala rast zaposlenosti, čeprav se bo njena dinamika s treh odstotkov v 2018 umirila na okoli dva odstotka v 2020, stopnja anketne brezposelnosti pa naj bi s 5,1 odstotka lani upadla na 4,6 odstotka v 2020, kar je nižje od dolgoletnega povprečja. Težave s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile bo Slovenija po ocenah komisije vsaj delno reševala z uvozom tujim delavcev in aktivacijo do zdaj delovno neaktivnih.
Položaj na trgu dela naj bi letos dinamiko rasti plač okrepil s štirih odstotkov v 2018 na 4,8 odstotka, v 2020 pa naj bi se rast umirila na 3,7 odstotka. Stroški dela na enoto naj bi medtem po 2,5 odstotka v 2018 letos narasli za 3,9 odstotka, v 2020 pa še za 3,1 odstotka. To naj bi nekoliko zmanjšalo cenovno konkurenčnost slovenskih izvoznikov, a bodo ti po oceni komisije še vedno uspeli vsaj v delu okrepiti svoje tržne deleže.
Inflacija naj bi se po napovedih komisije gibala okoli dveh odstotkov, kjer je tudi srednjeročni cilj Evropske centralne banke.
Komisija je podala še oceno javnofinančnih gibanj v Sloveniji. Javnofinančni presežek naj bi po 0,7 odstotka BDP v 2018 takšno raven dosegel tudi letos, v 2020 pa naj bi dosegel 0,9 odstotka BDP. To je za 0,1 odstotne točke manj od pričakovanj Slovenije v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022.
Po drugi strani pa naj bi se strukturno gledano, torej ob izločitvi učinka krepke gospodarske rasti, položaj slovenskih javnih financ letos glede na 2018 malenkost poslabšal. Strukturni primanjkljaj naj bi tako ob povečani tekoči porabi zaradi rasti stroškov dela v javnem sektorju in sprostitve nekaterih drugih varčevalnih ukrepov narasel z 0,7 na 0,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se zmanjšal na 0,3 odstotka.
Največje tveganje za javne finance bo po oceni komisije izhajalo iz pritiskov na rast plač javnih uslužbencev in socialnih transferjev ter morebitnih izrednih odhodkov zaradi za državo neugodnih odločitev sodišč. Po drugi strani bi kupnini od prodaje Abanke in od preostanka državnega deleža v NLB vplivali ugodno.
Javni dolg naj bi se do 2020 z okoli 70 odstotkov BDP v 2018 znižal na 61,7 odstotka BDP V 2020 in tako skoraj dosegel zgornjo dovoljeno mejo iz pakta o stabilnosti in rasti.
