Namen posodobitve je, da se pravila za uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah prilagodijo vse večjim in trajnim resnim grožnjam za javni red in notranjo varnost, zlasti večji teroristični grožnji, pojasnjujejo v komisiji.

Komisija predlaga, da se prilagodijo veljavna obdobja iz 25. in 27. člena schengenskega zakonika, tako da se s šestih mesecev podaljšajo na eno leto.

Poleg tega bodo po predlogu komisije članice lahko izjemoma podaljšale nadzor, če bo ista grožnja obstajala tudi po enem letu in če bodo sprejeti sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je izredno stanje.

Za tako podaljšanje bi bilo potrebno priporočilo Sveta, ki bi moralo upoštevati mnenje komisije, in bi bilo strogo omejeno na šest mesecev z možnostjo, da se podaljša največ trikrat, skupaj za največ dve leti, navaja komisija.

“Neizvajanje nadzora na notranjih mejah je bistvo schengenskega območja. Toda na skupnem območju brez mejnega nadzora so skupna tudi varnostna vprašanja,” je izziv ponazoril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Zato je treba po njegovih besedah storiti vse za ohranitev krhkega ravnovesja med prostim gibanjem in mobilnostjo na eni strani ter varnostjo na drugi, kar pa je mogoče doseči le z usklajenim okvirom, v katerega bi morali biti vključeni tudi Bolgarija in Romunija.

Komisija obenem predlaga uvedbo strožjih postopkovnih zaščitnih ukrepov, ki naj bi zagotovili, da se bo nadzor uporabljal izjemoma kot skrajni ukrep, torej le, če je to potrebno in sorazmerno ter ob omejenem učinku na prosto gibanje.

Nova pravila tudi zaostrujejo dolžnost sodelovanja s sosednjimi članicami, zlasti za zmanjšanje učinka na prosto gibanje. Članice bodo morale oceniti, ali bi se lahko opredeljena grožnja učinkoviteje obravnavala z alternativnimi ukrepi, ter predložiti podrobno oceno tveganja.