Komisija je trinajst držav, ki jih je temeljito pregledala, razdelila v tri skupine. Brez neravnotežij je le Finska, v skupini držav z neravnotežji je poleg Slovenije še pet držav, šest držav pa se sooča s presežnimi neravnotežji.

Presežna gospodarska neravnotežja komisija ugotavlja v Bolgariji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Portugalskem in Cipru. Nemčija, Irska, Španija, Nizozemska, Švedska in Slovenija pa se sicer soočajo z neravnotežji, vendar ta niso presežna.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je razvoj dogodkov v Sloveniji in na Irskem označil za “dobro novico”, saj pozitiven ekonomski razvoj in izvedene reforme napovedujejo postopno odpravljanje neravnotežij.

“Vzdržna odprava teh neravnotežij je v primeru nadaljnjih prizadevanj na dosegu … Upam, da bosta Slovenija in Irska nadaljevali po tej dobri poti in da bomo lahko naslednje leto potrdili to pozitivno analizo,” je še poudaril Moscovici.

Komisija v povezavi z neravnotežji v Sloveniji kot pozitivno izpostavlja krepitev zasebnih naložb, tudi tujih neposrednih naložb, ki pa ostajajo nizke v primerjavi z drugimi državami v regiji.

Izpostavlja tudi napredek pri prestrukturiranju bančnega sektorja in hitro zmanjševanje deleža slabih posojil, ki se bo po pričakovanjih še zniževal, ter ukrepe za izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti.

Nadaljnje ukrepanje pa je po navedbah Bruslja potrebno za rešitev problema zadolženosti podjetij ter za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ in izboljšanje poslovnega okolja.

Omenjenih dvanajst držav bo komisija še naprej nadzorovala. Kako podroben bo nadzor, bo odvisno od stopnje in narave neravnotežij. Nadzor bo izvajala v okviru intenzivnega dialoga z nacionalnimi oblastmi, s strokovnimi misijami in poročanjem o napredku.

V primeru Slovenije in Irske komisija napoveduje, da bo gospodarski razvoj in uresničevanje zavez spremljala zlasti v okviru pregleda njunih nacionalnih reformnih programov.

Komisija je v šesti analizi gospodarskih neravnotežij temeljito pregledala le trinajst članic unije, za katere je novembra ocenila, da se soočajo s tveganji na tem področju. Pregledala je, ali gospodarska neravnotežja obstajajo in kako resna so.

Poročanje o gospodarskih neravnotežjih sodi v sklop evropskega semestra, cikla tesnega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic unije pod budnim bruseljskim očesom, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove krize.

Ves ta postopek sodi v preventivno fazo procesa ugotavljanja in preprečevanja gospodarskih neravnotežij. Korektivnega postopka zaradi presežnih neravnovesij komisija ni sprožila še nikoli.

Če bi ga, bi najprej zahtevala načrt ukrepanja. Če bi se kršitve nadaljevale, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij – najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.

Slovenija je morala doslej poglobljeni pregled gospodarskih neravnovesij opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra leta 2011. V letih 2013 in 2014 je Bruselj ocenil, da so neravnovesja presežna, a postopka vendarle ni sprožil.

Od takrat naprej je komisija vsako leto presodila, da neravnotežja v Sloveniji so, a da niso več presežna. Tudi lani je komisija med ranljivostmi izpostavila šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je v torek v Bruslju izpostavila, da Slovenija na področju preverjanja makroekonomskih neravnotežij izboljšuje položaj po vseh kazalcih, zato ne pričakuje posebnih opozoril.

Referenčne vrednosti Slovenija po ministričinih besedah presega le na področju dolga in kreditne aktivnosti, vendar se tudi na obeh omenjenih področjih kazalca izboljšujeta.

Komisija je danes objavila tudi zajetna poročila za vsako članico razen Grčijo, ki jo budno spremlja v okviru programa pomoči. V okoli 60 strani dolgem poročilu za Slovenijo na splošno ugotavlja “določen napredek” pri uresničevanju evropskih priporočil za proračunsko in reformno ukrepanje.

Določen napredek komisija ugotavlja pri zmanjševanju deleža slabih posojil, izvajanju strategije Družbe za upravljanje terjatev bank, posodabljanju javne uprave, zmanjševanju administrativnih bremen in izboljševanju upravljanja podjetij v državni lasti.

Slabši, omejen napredek pa ugotavlja pri zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, pri čemer opozarja na zamude pri oblikovanju fiskalnega sveta, reformi dolgotrajne oskrbe, zagotavljanju zaposljivosti ranljivih skupin in pri izboljševanju dostopa podjetij do alternativnih finančnih virov.