Komisija ugotavlja, da so slovenski organi vzpostavili nacionalni program, ki načeloma (z nekaterimi izjemami) dobro zajema dejavnosti in objekte za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Kar zadeva ravnanje z nizko in srednje kratkoživimi radioaktivnimi odpadki, so predodlagališča vzpostavljena, objekt za odlaganje blizu površja pa je v pripravi. Za dolgoročno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki niso primerni za odlaganje blizu površja, so vzpostavljena skladišča, nacionalni program pa določa časovne okvire za skladišča izrabljenega goriva in razvoj globokega geološkega odlagališča.

Komisija meni, da so soodvisnosti med različnimi fazami ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki upoštevane, če se predpostavke glede načrtovanja v nacionalnem programu izvajajo, kakor je predvideno.

Vidi pa komisija v slovenskem programu nekatere pomanjkljivosti. Tako meni, da bi bilo treba vzpostaviti program raziskovalnih, razvojnih in predstavitvenih dejavnosti, ki so potrebne za podporo izvedbe geološkega odlagališča, ali pa vsaj določiti časovni okvir za sprejetje takega programa.

Slovenija bi morala tudi vzpostaviti ključne kazalnike uspešnosti izvajanja programa.

Komisija poleg tega od Slovenije pričakuje tudi popolno oceno stroškov nacionalnega programa, vključno s stroški radioaktivnih odpadkov iz raziskovalnega reaktorja TRIGA.

Slovenija ima sedaj dva meseca časa, da pripravi odgovore in pojasnila. Slovenski nacionalni program je leta 2015 sprejel DZ kot resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025.

Uprava ocenjuje, da bo lahko v roku pripravila ustrezna pojasnila Evropski komisiji ali pa predloge popravkov programa, so sporočili.