Začasni nadzor na svojih mejah izvajajo Nemčija, Avstrija, Švedska, Danska in Norveška. Avstrija med drugim izvaja nadzor na avstrijsko-slovenski meji. Uvedle so ga lani jeseni zaradi povečanih migracijskih pritiskov iz Grčije.

Komisija meni, da kljub postopni stabilizaciji razmer pogoji, ki bi omogočili vrnitev k normalnemu delovanju schengenskega območja, še niso v celoti izpolnjeni. Zato v priporočilu Svetu EU predlaga podaljšanje začasnega nadzora za tri mesece.

Svet EU mora namreč do 12. novembra, ko se izteče šestmesečni rok o začasni uvedbi nadzora v skladu z 29. členom schengenskega zakonika, odločiti o morebitnem podaljšanju nadzora na nekaterih notranjih mejah.

“Schengensko območje brez notranjih meja je zgodovinski dosežek, ki ga moramo ohraniti. Močno si prizadevamo, da bi se čim prej vrnili k normalnemu delovanju schengenskega območja, in naredili smo znaten napredek. Vendar tega še nismo v celoti dosegli. Zato danes predlagamo nadaljnjo omejeno podaljšanje nadzora na določenih mejah v skladu s schengenskimi pravili,” je dejal prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

“Imamo eno jasno prednostno nalogo in cilj – zaščititi schengen in obnoviti normalno delovanje schengenskega območja, kakor hitro bodo razmere to dovoljevale. V preteklih mesecih smo storili pomembne korake, da bi naslovili pomanjkljivosti na naših zunanjih mejah,” je dejal komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Med temi je omenil nedavni začetek delovanja evropske obalne in mejne straže, s čimer bi se bolje soočili z migracijskimi in varnostnimi izzivi. Vendar pa to po besedah Avramopulosa ni dovolj.

“Zato priporočamo, da se za omejeno časovno obdobje obdrži koordiniran in sorazmeren mejni nadzor na nekaterih schengenskih mejah,” je povedal komisar. V vmesnem času bomo nadaljevali z delom, da bi bolje naslovili aktualne migracijske in varnostne izzive in s tem čim prej odpravili nadzor na vseh notranjih mejah, je še dodal.

Kljub znatnemu zmanjšanju števila prihodov nezakonitih migrantov in prosilcev za azil, tudi zahvaljujoč dogovoru med EU in Turčijo, pa v Grčiji in državah članicah, ki so bile zaradi sekundarnih gibanj iz Grčije najbolj prizadete, še naprej ostaja precejšnje število nezakonitih migrantov. Odprava začasnega mejnega nadzora bi zato imela v tem trenutku za posledico povečanje sekundarnih gibanj, opozarjajo v Bruslju.

Komisija ugotavlja, da izredne okoliščine, zaradi katerih je Svet EU 12. maja sprejel priporočilo o začasni uvedbi mejnega nadzora, še naprej obstajajo. Zato je tudi upravičeno podaljšanje začasnega mejnega nadzora v omenjenih petih državah.

Vendar pa morajo te države, preden se odločijo za podaljšanje nadzora, preučiti, ali bi lahko morda z drugimi ukrepi dosegle enak učinek. O svojih ugotovitvah morajo obvestiti tudi druge države članice, Evropski parlament in komisijo, je slednja zapisala v danes objavljenem sporočilu.

Tiste članice, ki se odločijo za nadaljnjo izvajanje mejnega nadzora na notranjih mejah, bodo morale tedensko preučiti potrebo po mejnem nadzoru, njegovo pogostost ter kraj in čas izvajanja nadzora, nadalje prilagoditi intenzivnost nadzora glede na raven grožnje in ga po potrebi tudi opustiti. Države članice bodo morale tudi mesečno poročati o izvedenih mejnih kontrolah in potrebi po njih.