Dobro leto po zmagi britanskih evroskeptikov, ki so na referendumu izglasovali britanski odhod iz Evropske unije, je jasno le to, da ni jasno še skoraj nič. Britanska premierka Theresa May, glavna zagovornica trdega brezkompromisnega brexita, je pred kratkim dobila bolečo zaušnico na predčasnih parlamentarnih volitvah, saj je morala namesto osvojene prepričljive absolutne večine v parlamentu, ki bi ji omogočala samostojna pogajanja o brexitu, skleniti koalicijo s severnoirsko unionistično stranko DUP, ki ji omogoča šibko vlado. Evropska unija se tega zaveda in vse kaže, da pri odhodu Otoka iz povezave ne bo popuščala. Glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier je tako Veliko Britanijo pozval, naj še pred začetkom drugega kroga pogajanj posreduje jasna stališča o vseh treh prednostnih ločitvenih temah – pravicah državljanov, finančni poravnavi in meji na irskem otoku. “Stališča EU so jasna. Zdaj moramo poznati tudi britanska stališča,” je dejal. Da bo mogoč napredek, je nujno vedeti, glede katerih točk se strinjamo in glede katerih točk se ne strinjamo, le tako se bo mogoče resno pogajati, je še poudaril Barnier na tiskovni konferenci po obravnavi pogajanj o brexitu na kolegiju Evropske komisije. V povezavi s prvo prioriteto, pravicami državljanov, je izpostavil, da so razlike v ambicijah precejšnje. EU želi vzajemnost, a trenutna britanska stališča ne zagotavljajo enakovredne obravnave Britancev v EU in državljanov EU v Združenem kraljestvu. EU tudi zahteva, da je za odločanje o pravicah državljanov pristojno Sodišče EU, medtem ko naj bi bila na podlagi britanskih stališč za reševanje vprašanj v povezavi s pravicami državljanov članic EU na Otoku pristojna britanska sodišča. Največ prahu sicer še vedno dviga vprašanje finančne poravnave. Barnier je poudaril, da mora Združeno kraljestvo najprej sploh priznati, da ima finančne obveznosti, ki izhajajo iz njegovega članstva v sklopu sedanjega večletnega finančnega okvira EU. V odziv na komentar britanskega zunanjega m
