EU naj bi z evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve, ki se ga je po njegovi angleški kratici že prijelo ime Etias, dobila dober pregled nad tem, kdo prečka njene meje. Etias naj bi bil vzpostavljen po vzoru ameriške Este.
Novi evropski sistem naj bi zapolnil “varnostno vrzel” ter občutno izboljšal vedenje o tistih, ki vstopajo na ozemlje unije, in – kar je najpomembneje – o tistih, ki ne bi smeli vstopiti, je poudaril Avramopulos.
Evropska komisija zatrjuje, da predlaga preprost, poceni in hiter postopek, ki naj bi v večini primerov trajal le nekaj minut. Odobritev naj bi veljala pet let in omogočala več potovanj, polnoletne osebe naj bi zanjo plačale pet evrov.
Potniki naj bi pred potovanjem po spletnem obrazcu posredovali informacije, na podlagi katerih naj bi pristojne oblasti preverile, ali predstavljajo tveganje z vidika nezakonitih migracij, varnosti ali javnega zdravja.
Sistem naj bi začel delovati leta 2020. Veljal pa naj bi za okoli 60 držav, vključno z ZDA, Kanado, Avstralijo, Japonsko, Brazilijo in Zahodni Balkan. Ko bo Velika Britanija izstopila iz unije, bo veljal tudi zanjo.
Etias temelji na predlogu, ki sta ga poleti predstavili Nemčija in Francija, je ob prihodu na zasedanje spomnil nemški notranji minister Thomas de Maiziere. Berlin in Pariz sta tudi najbolj zagreta zagovornika tega sistema, ki sicer sproža pomisleke.
Eden od pomislekov je njegov učinek na turizem. Na vprašanje, kako bo sistem vplival na turizem, je nemški minister odgovoril, da je to odvisno od zasnove sistema. V ZDA kljub Esti še vedno obstajajo turizem in trgovinski odnosi, je izpostavil.
Slovenija uradnega stališča do tega vprašanja še nima, po neuradnih informacijah pa ni navdušena nad tem, da se pod političnimi pritiski sprejemajo nove hitre rešitve, dokler ni znano, kaj se dejansko potrebuje na tem področju.
Maja je bila namreč za eno leto ustanovljena delovna skupina na visoki ravni, ki preučuje problem informacijske vrzeli pri vseh že obstoječih sistemih. Junija naj bi poročala o svojih ugotovitvah in po mnenju Slovenije bi bilo treba počakati na to poročilo.
Slovenijo po neuradnih informacijah skrbi, da bo Etias pomenil dodatno obremenitev na slovensko-hrvaški meji in podaljšal čakalne vrste, medtem ko je njegov dejanski prispevek k varnosti vprašljiv. Skrbi jo tudi, da bodo države Zahodnega Balkana uvedbo takšnega sistema razumele kot ponovno uvedbo vizumov.
Ministri so razpravljali tudi o pomenu izmenjave informacij za krepitev boja proti nezakonitim migracijam in varnostnim grožnjam ter pregledali proces uveljavljanja direktive o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki naj bi bil končan maja 2018.
Slovenijo je na zasedanju zastopal veleposlanik pri EU Janez Lenarčič. Predvidena je bila udeležba državnega sekretarja Andreja Špenge, vendar se ta srečanja ni udeležil zaradi okvare falcona.
