Po definiciji Svetovne meteorološke organizacije gre pri vročinskem valu za občutnejšo otoplitev zraka in za obdobje z visokimi temperaturami ali za nenavadne otoplitve v določenem obdobju, kar pomeni, da ima skoraj vsaka država svojo definicijo vročinskega vala oz. temperaturo zraka, ki označuje vročinski val.
V Sloveniji se uporablja definicija vročinskega vala, ki temelji na dnevni povprečni temperaturi, ki mora najmanj tri dni zaporedoma presegati mejno vrednost glede na podnebno območje. V Sloveniji imamo določena tri podnebna območja.
Na ravni Evropske unije sicer ni ukrepov, ki bi se jih morale držati vse članice. Med drugim na področju delovne zakonodaje v direktivi piše, da morajo delodajalci svojim zaposlenim na delovnem mestu zagotoviti primerno temperaturo ozračja, ki mora odgovarjati tipu dela.
V Sloveniji to ureja pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, kjer piše, da temperatura zraka na delovnem mestu praviloma ne sme presegati 28 stopinj Celzija, je pa to tudi odvisno od vlažnosti zraka in delovnega okolja.
Med običajnimi ukrepi v času vročine po več evropskih državah so opozorila, nasveti glede izogibanja soncu in uživanja večjih količin tekočin, zagotavljanje ohlajenih prostorov ter deljenje brezplačnih plastenk vode.
Francija je po hudem vročinskem valu leta 2003, ki je v državi terjal okoli 15.000 življenj, oblikovala akcijski načrt v primeru vročinskega vala, da se tragedija ne bi ponovila. Delodajalci morajo tako med drugim zaposlenim zagotoviti primerne prostore in jim dati na voljo vodo, a ti ukrepi niso obvezujoči, piše francoski portal euronews.
Med pomembnejšimi vladnimi ukrepi je bila posodobitev sistema izdaje opozoril in obveščanja, ki so ga pohvalili celo pri Združenih narodih, navaja francoska televizija France 24.
Med drugim se lahko starejši v Parizu prijavijo na posebno uslugo, ko v prevročih dnevih v stik z njimi redno stopijo mestni uslužbenci in se pozanimajo o njihovem počutju. Tudi sicer imajo v Franciji vzpostavljeno telefonsko linijo, kjer nudijo brezplačne nasvete v času vročine.
Parižani in turisti pa preko aplikacije Extrema Paris dobijo tudi informacije o najbližjih ohlajenih lokacijah. Na vroče dni v popoldanskih urah odprejo vrata ohlajenih prostorov javnih ustanov, na seznamu aplikacije pa so tudi ohlajeni muzeji, cerkve in parki, piše nemška tiskovna agencija dpa.
V Nemčiji šolarjem v primeru vročine odpade pouk. Prosto zaradi vročine oz. v nemščini Hitzefrei je v nemškem prostoru v veljavi že vse od konca 19. stoletja, ko so to določili s pruskim ministrskim odlokom. Kdaj je prevroče, da bi šolarji lahko še sledili pouku, odločajo posamezne zvezne dežele.
Na starejših nemških avtocestah ob hudi vročini običajno omejijo hitrost, saj se lahko cementnobetonske plasti zaradi segrevanja in širjenja izrinejo in nastanejo ostre izbokline.
Na Madžarskem v primeru rdečega alarma ob vročinskem valu institucije s področja socialne pomoči sprejemajo brezdomce, klimatizirane prostore pa odprejo za širšo javnost. Med drugim na ulicah delijo tudi vodo, poroča madžarska tiskovna agencija MIT.
Sredozemske države so sicer vajene vročega poletja. Javni promet je običajno klimatiziran, v času najhujše dnevne vročine pa se odpravijo na počitek. Predvsem Španci so znani po svoji tradicionalni siesti, ko zgodaj popoldne za nekaj ur zaprejo trgovine in se skrijejo pred žgočo vročino.
Na Cipru sicer praviloma govorijo o vročinskem valu šele, ko termometer več dni zaporedoma kaže več kot 40 stopinj. Po 12. uri pa je v času vročinskega vala prepovedano delo na prostem.
Po Evropi se proti vročini in posledicam vročine borijo tudi na malo drugačne načine. V avstrijski prestolnici so letos poleti potnikom dunajske podzemne železnice razdelili več tisoč brezplačnih deodorantov. Da pa bi omilili trpljenje potnikov zaradi vonjav, so prepovedali tudi uživanje določenih živil na podzemni železnici.
Policijske pse v švicarskem Zürichu pa so zaradi poletne vročine obuli in s tem preprečili, da bi jim razbeljeni asfalt ožgal tačke. Za živali so poskrbeli tudi v belgijskem kraju Brugge, kjer dobijo vprežni konji v času najhujše vročine prosto, podobno je tudi v Salzburgu.
