Na Evropsko unijo leti vse več kritik, da ostaja oddaljena od ljudi. Vprašanje je, če je lanski referendum o izstopu Velike Britanije iz članstva že dovolj streznil bruseljske birokrate. Če je sklepati po neživljenjskih varnostnih ukrepih na zunanjih šengenskih mejah, morda še ne. A težko bi rekli, da se v Bruslju ne trudijo. Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je lani septembra sprožil pobudo za Evropske solidarnostne enote. Na prvi pogled se vsaj nam, bivšim Jugoslovanom, zdi, kot da bo EU iznašla mladinske delovne brigade. Kako naj bi solidarnostne enote bile videti, je včeraj v prostorih Evropske komisije v Bruslju razpravljalo skoraj tisoč pretežno mladih iz cele unije. Udeležence sta pozdravila evropska komisarja za proračun Günther Oettinger in za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Tibor Navracsics. Prvi je dejal, da bo komisija projektu, za katerega se je prijavilo že 27 tisoč mladih, v naslednjih treh letih namenila 114 milijonov evrov. Drugi pa je solidarnostne enote primerjal s študijskimi izmenjevalnimi programi: "Erasmus plus je individualna izbira, solidarnostne enote pa bodo skupnostna izbira, saj se za izvajanje teh programov zanima že 4200 organizacij po Evropi." Popoldan je udeležence nagovoril predsednik evropske komisije Juncker, ki je nenehno menjaval jezike, v katerih je govoril. S tem je na svoj način poudarjal različnost Evrope in nujnost, da jo mladi bolje spoznajo s pomočjo solidarnostnega dela. Ker EU ni samo skupni trg ali banke, kot je dejal tudi njegov predhodnik, predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani. Pred tem so deležniki, kot so si rekli, v treh panelih razpravljali o podrobnostih Evropskih solidarnostnih enot, ki naj bi na prostovoljstvo, pripravništvo in delo do leta 2020 po Evropi razposlale okoli sto tisoč mladih. Iz Slovenije je v debati sodeloval Štefan Simončič iz združenja Epeka iz Maribora. Zavzel se je, da bi v enote jemali predvsem prikrajšane skupine ljudi, naj gre za invalide, pripadnike etni