Sklad za okrevanje: 390 milijard za nepovratna sredstva, 360 milijard za posojila

Krovni obseg sklada kljub nekaterim drugačnim napovedim ostaja 750 milijard evrov. Za nepovratna sredstva je predvidenih 390 milijard, za posojila pa 360 milijard evrov. To je občutno zmanjšanje nepovratnih sredstev, za katera sta bili najprej predvideni dve tretjini celotnega sklada.

To je kompromis z varčno četverico – Nizozemsko, Avstrijo, Dansko in Švedsko, ki je ob podpori Finske nasprotovala nepovratnim sredstvom oziroma zahtevala, da se njihov obseg čim bolj oklesti. Četverica je v zameno za popuščanje dobila tudi radodarne rabate v enkratnih zneskih. Rabat ima sicer tudi Nemčija.

Skupno zadolževanje in novi lastni viri

Bistvo svežnja je začasen dvig praga lastnih virov za 0,6 odstotne točke, ki bo Evropski komisiji omogočil zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja. Ta pandemični dolg, tudi nepovratna sredstva, bo treba vrniti. Voditelji so se zavezali, da bodo to storili do konca leta 2058. Ukrep dviga praga lastnih virov morajo ratificirati tudi nacionalni parlamenti.

Da bi pandemični dolg laže odplačali, so se voditelji danes zavezali, da si bodo v prihodnjih letih prizadevali za uvedbo novih lastnih virov. Prvi korak bo novi lastni vir na podlagi nerecikliranih plastičnih odpadkov, ki naj bi ga uvedli z januarjem prihodnje leto.

Poleg tega bo Evropska komisija v začetku prihodnjega leta predlagala mehanizem obdavčenja ogljično intenzivnih industrijskih proizvodov, ki jih unija uvaža iz tretjih držav, in digitalno dajatev s ciljem njune uvedbe najpozneje do januarja 2023. Predlagala bo tudi prenovo sheme trgovanja z izpusti, konkretno možnost njene razširitve na letalstvo in pomorstvo.

Unija si bo v prihodnjih sedmih letih prizadevala tudi za uvedbo dodatnih novih lastnih virov, ki lahko vključujejo tudi davek na finančne transakcije. Ta davek sicer po propadlem poskusu njegove uvedbe na ravni EU že leta neuspešno poskuša uvesti skupina voljnih članic, med njimi Slovenija.

Instrument za okrevanje in odpornost – ključ za nacionalne ovojnice

Jedrni del sklada je instrument za okrevanje in odpornost. Zanj je predvidenih 672,5 milijarde evrov, od tega 312,5 milijarde za nepovratna sredstva in 360 milijard za posojila.

Eno od ključnih odprtih vprašanj v pogajanjih je bil način izračunavanja nacionalnih ovojnic v okviru tega instrumenta. Komisija je predlagala, naj ključ temelji na podatkih o brezposelnosti v obdobju 2015-2019. Ta predlog je sprožil ostre kritike, ker da ne upošteva posledic pandemije.

Na koncu je bil dosežen dogovor, da bo 70 odstotkov sredstev dodeljenih v letih 2021 in 2022 na podlagi merila komisije s poudarkom na brezposelnosti, preostalih 30 odstotkov pa do konca leta 2023 na podlagi padca BDP v obdobju 2020 in 2021.

Odločanje o izplačilih sredstev iz instrumenta za okrevanje

Pomembna točka pogajanj je bilo tudi vprašanje upravljanja sredstev iz instrumenta za okrevanje, saj je nizozemski premier Mark Rutte zahteval možnost veta na izplačilo teh sredstev.

Članice bodo morale pripraviti nacionalne načrte za okrevanje, v katerih bodo podrobno opredelile porabo sredstev, pri čemer morajo upoštevati evropska reformna, proračunska in naložbena priporočila.

Članice morajo nacionalne načrte potrditi s kvalificirano večino na podlagi predloga komisije, sicer pa je bilo predvideno, da o dejanskem izplačilu sredstev odloči komisija zgolj ob upoštevanju mnenja članic. To za Rutteja ni bilo dovolj. Zahteval je soglasje.

Problem so rešili s posebno “zasilno zavoro”. Če bo neka članica menila, da obstajajo prevelika odstopanja od reform, bo lahko zahtevala napotitev zadeve na vrh EU, ki odločitve sicer vselej sprejema s konsenzom, a sklepi določajo le, da mora vrh o zadevi “izčrpno razpravljati”.

Vladavina prava in evropska sredstva

Prvotni predlog povezave spoštovanja vladavine prava in koriščenja evropskega denarja je medtem precej razvodenel. Voditelji so odločitev o tem vprašanju dejansko preložili. Kompromis velja za zmago madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je ob podpori Poljske in Slovenije nasprotoval načrtovani povezavi.

Voditelji sicer izpostavijo pomen spoštovanja vladavine prava in napovedujejo, da bodo na tej podlagi vzpostavili ureditev pogojevanja za zaščito proračuna in sklada za okrevanje. Komisija bo v primeru kršitev predlagala ukrepe, o katerih bodo članice odločile s kvalificirano večino. Voditelji se bodo k temu vprašanju vrnili hitro, še piše v sklepih.

Podnebno pogojevanje

Dogovor vključuje podnebno pogojevanje. 30 odstotkov vseh sredstev iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji bo treba nameniti za uresničevanje zelenih ciljev. Pogoj bo tudi zavezanost cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, h kateremu Poljska še ni pristopila.

1074 milijard evrov za proračun za obdobje 2021-2027

Prihodnji sedemletni proračun je bil tokrat povsem na stranskem tiru. Kaže, da je bil dejansko skozi stranska vrata z nekaterimi kirurškimi spremembami sprejet februarski kompromisni predlog, na podlagi katerega so pogajanja tedaj klavrno propadla. Krovni obseg je nekoliko manjši, kot je bilo predvideno pred pandemijo in skladom za okrevanje.