Za Ceto je danes glasovalo 408 poslancev Evropskega parlamenta, proti jih je bilo 254, 33 pa se jih je vzdržalo.

Med slovenskimi evropskimi poslanci je Ceto podprla peterica poslancev, ki deluje pod okriljem Evropske ljudske stranke – Milan Zver (EPP/SDS), Lojze Peterle (EPP/NSi), Romana Tomc (EPP/SDS), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Patricija Šulin (EPP/SDS). Proti Ceti pa so glasovali Igor Šoltes (Zeleni), Tanja Fajon (S&D/SD) ter Ivo Vajgl (Alde/DeSUS).

V razpravi pred glasovanjem je evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström poudarila, da bodo imeli od Cete koristi tako državljani kot tudi podjetja. “Globalna trgovina je nekaj dobrega. Seveda pa jo moramo ustrezno regulirati v trgovinskih sporazumih,” je dejala.

Po besedah Malmströmove je Ceta novodoben trgovinski sporazum, ki prinaša številne gospodarske prednosti. “Odpravljamo trgovinske ovire, carine, povečujemo dostop do trga. Zagotovili smo tudi priznanje pomembnih geografskih označb, odpravljamo birokracijo,” je naštevala.

Navsezadnje je Ceta povezana tudi z vrednotami in pravicami, je prepričana komisarka. “Vlade imajo pravico, da zadeve regulirajo, da ohranijo visoke standarde, delavske pravice, trajnostni razvoj, da zaščitijo tudi okolje,” je zagotovila. Prav tako je reformiran sporni mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo ISDS – nadomestil ga je mednarodni arbitražni tribunal za investicijske spore (ICS).

V razpravi v Evropskem parlamentu je bilo sicer slišati tako svarila pred gradnjo zidov kot tudi pred uničujočimi posledicami Cete. “Smo na razpotju in lahko se odločimo za eno od dveh smeri: protekcionizem, provincializem in graditev zidov. Druga smer je ta, da se odpremo svetu,” je menil poročevalec Artis Pabriks (EPP).

Poročevalec iz vrst zmerno evroskeptičnih konservativcev (ECR) Charles Tannock je spomnil na izvolitev Donalda Trumpa v ZDA, odločitev Britancev za izstop iz EU ter porast desničarskih gibanj v Evropi. V takšnem okolju se “moramo boriti za takšen sporazum”, je dejal o Ceti.

Veliko pa je bilo tudi ostrih besed. Anne-Marie Mineur iz skupine skupine evropske levice (GUE/NGL) je tako izpostavila več kot tri milijone podpisov evropskih državljanov proti Ceti in številna območja oziroma občine po Evropi, ki so se razglasile za območje brez trgovinskih sporazumov.

Da Ceta ni prostotrgovinski sporazum, ampak institucionalna reforma in “tihi državni udar”, je dejala Tiziana Beghin iz evropskeptične Evropske svobode in neposredne demokracije (EFDD). Da bo Ceta uničila sto tisoče delovnih mest in bo pogubna za evropsko kmetijstvo, pa je menila Marine Le Pen iz skupine Evrope narodov in svobode (ENF).

Zadovoljstvo z izidom glasovanja je izrazil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. “Ta napredni sporazum je priložnost, da skupaj oblikujemo globalizacijo in vplivamo na vzpostavljanje pravil globalne trgovine,” je poudaril.

Tudi na slovenskem ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so pozdravili zeleno luč za Ceto. Odločitev “predstavlja bistven korak EU k začetku začasne uporabe sporazuma, ki bo tudi slovenskim podjetjem omogočil lažje poslovanje s Kanado”, so poudarili za STA.

“Pred pripravo predloga za ratifikacijo Cete v Sloveniji bo narejena analiza izvajanja sporazuma in učinkov na Slovenijo, česar pa še ni smiselno izvesti v letošnjem letu, saj le-ti še ne bodo v celoti izraženi,” so še zapisali na ministrstvu. Prav tako vlada čaka še na odločitev Sodišča EU o skladnosti sistema ICS s pravnim redom EU.

“Državni zbor bo nato na podlagi pridobljenih informacij samostojno odločal, ali bo sporazum tudi ratificiral,” so zagotovili.

Razočarani pa so v nevladnih organizacijah. Andrej Gnezda in Umanotere je menil, da gre za dvojno izgubljeno priložnost: evropski poslanci so zamudili priložnost za resno reformo evropske trgovinske politike, pa tudi da zares prisluhnejo državljanom. “Podpora kontroverznemu sporazumu je postavila Evropski parlament na napačno stran zgodovine,” pa so zapisali v okoljevarstveni organizaciji Greenpeace.

Protest je spremljal tudi samo glasovanje o Ceti – pred poslopjem parlamenta v Strasbourgu se je zbralo okoli 700 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje sporazumu. Nekateri so tudi zaprli dostop do parlamenta, preden so jih odstranili policisti.

Današnje glasovanje je v Evropskem parlamentu spremljal kanadski minister za mednarodno trgovino Francois-Philippe Champagne, v četrtek pa bo parlament nagovoril kanadski premier Justin Trudeau.

Pogajanja o Ceti so se začela na vrhu EU in Kanade v Pragi maja 2009, končala pa so se v Ottawi septembra 2014. EU in Kanada sta sporazum, po veliki negotovosti zaradi nasprotovanja javnosti in predvsem pomislekov belgijske regije Valonija, podpisali konec lanskega oktobra.

Krepitev gospodarskega sodelovanja med EU in Kanado je na pomenu še pridobila po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Pod Trumpovo administracijo je namreč podobni prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA, znan pod kratico TTIP, praktično mrtev. Nekateri pa Ceto vidijo tudi kot možen model za urejanje odnosov med Veliko Britanijo in EU po brexitu.