Hahn je v razpravi o prekinitvi pristopnih pogajanj z Ankaro izrazil željo, da bi se odnosi med EU in Turčijo izboljšali, saj je pomemben partner. Kot je pojasnil, so se voditelji EU in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan strinjali, da bodo nadaljevali odprti dialog.
Ob enem pa je opozoril na številne kršitve temeljnih pravic in svoboščin v Turčiji ter številne priprte akademike in novinarje. Temu sta se pridružila tudi predstavnik estonskega predsedstva EU Matti Maasikas in poročevalka poročila, evropska poslanka Kati Piri (S&D).
Pirijeva je v luči kršitev temeljnih pravic v Turčiji spomnila še na morebitno uvedbo smrtne kazni. Kot je pojasnila na novinarski konferenci pred razpravo, bi nemudoma prekinili pristopna pogajanj, če bi Turčija uvedla smrtno kazen. EU namreč temelji na določenih vrednotah in te je treba jemati resno, je dejala.
“Verjamem, da so spremembe možne, ampak ne v prihodnjih mesecih,” je povedala Pirijeva.
Opozorila je na pomanjkanje strategije EU in članic glede pogajanj in prihodnosti s Turčijo ter kritizirala, da niso zavzeli jasnega stališča ob nedavnih aretacijah novinarjev in voditeljev nevladnih organizacij. Pozvala je, k jasnim stališčem in da “imajo dejanja posledice”. Dodala je še, da EU s tem pošilja slab signal ostalim državam kandidatkam, predvsem na Zahodnem Balkanu.
Poslanka je sicer v predstavitvi postavila jasno ločnico med turško vlado in turškimi državljani. Po njenem bi prekinitev pogajanj najbolj prizadela ravno turške državljane in spomnila, da jih je skoraj polovica na spomladanskem referendumu o ustavnih spremembah glasovala proti. EU mora stati na strani državljanov Turčije, je dodala.
Na vprašanje o evropskih sredstvih, ki pripadajo Turčiji kot državi kandidatki, je odgovorila, da se s prekinitvijo pogajanj zamrznejo tudi ta sredstva. Glede prerazporeditve sredstev – govorila je o 700 milijonih evrov – pa naj bi Evropski parlament zagovarjal, da se jih preusmeri na nevladne organizacije in civilno družbo v Turčiji, ki podpirajo evropske vrednote.
Poslanci so v razpravi večinsko podprli prekinitev pristopnih pogajanj ter večkrat poudarili, da to ne pomeni konca dialoga, ampak da je treba vztrajati pri dialogu. Nekateri so glasno pozvali tudi k izpustitvi zaprtih novinarjev, akademikov in opozicijskih politikov.
Evropski poslanci bodo o resoluciji glasovali v četrtek. Kot je Pirijeva še ocenila na novinarski konferenci, bo resolucija sprejeta.
Nadomestni član skupnega parlamentarnega odbora EU-Turčija Franc Bogovič (EPP/SLS) je po razpravi opozoril, da gredo politični procesi v Turčiji v smeri diktature, saj se “teptajo” demokracija, vladavina prava in človekove pravice. Dodal je, da se ne sme zavajati niti Turkov niti Evropejcev, treba je jasno povedati, da “takšna Turčija ni primerna za EU”, in vzpostaviti nove oblike sodelovanja.
Z Bogovičem se deloma strinja tudi evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi). Opomnil je, da pristopna pogajanja s Turčijo trajajo že vrsto let, namesto zbliževanja vrednot, pa so se te začele vedno bolj razlikovati. Zaveda pa se, da ima Turčija pomembno vlogo v regiji in da je marsikaj v EU odvisno od dogajanja v Turčiji. “S takšnim igralcem se je treba dogovoriti in pogovarjati na strateški način,” je dejal.
Tako kot mnogi na razpravi se je tudi Tanja Fajon (S&D/SD) zavzela za prekinitev pristopnih pogajanj s Turčijo, vendar ohranitev dialoga. “Od EU pričakujem, da bo ostala zvesta svojim temeljnim vrednotam,” je dejala. Opozorila je na možno dvoličnost EU, ki bi nadaljevala dialog glede prihodnosti v EU, hkrati pa podpirala režim, ki krši človekove pravice in zatira demokracijo. Sicer pa verjame v del turške družbe, ki se bori za demokracijo in ki bo pripomogla, da bo Turčija sčasoma lahko dosegla spremembe na boljše. “S tem bodo izboljšali tudi odnosi med EU in Turčijo,” je zaključila.
Igor Šoltes (Zeleni) pa je opozoril, da se je na razpravi veliko govorilo tudi samo v smeri zamrznitve pogajanj in ne nujno prekinitve. “Tudi EU se ne more odločiti, kaj s Turčijo,” je dejal. Po njegovem mnenju bi morala biti EU bolj dosledna, saj ne more po eni strani očitati hudih kršitev osebnih človekovih pravic, na drugi pa ohranjati trgovinskega potenciala. EU je ob tem pozval k bolj jasnim stališčem glede Turčije.
Proti prekinitvi pogajanj pa se je izrekel poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS). “Preden se odloči za tako drastičen korak, se lahko uporabi čas,” je dejal. Opozoril je, da je manjkalo volje, da bi se pogajanja s Turčijo vrsto let premaknila “z mrtve točke”. Okaral je EU, ki je po njegovem mnenju naredila veliko napak, ki so vplivale tudi na negativen razvoj dogodkov v Turčiji. Hkrati pa je opomnil, da ima Turčija poleg članstva v EU tudi druge alternative.
