Parlament želi, da bi nova podnebna zakonodaja vključevala višje ambicije glede cilja EU za zmanjšanje izpustov leta 2030. Zavzema se, da bi izpuste leta 2030 zmanjšali za 55 odstotkov glede na leto 1990, ne od 50 do 55 odstotkov, kot je predlagala komisija.

Poslanci menijo, da bi morala EU te cilje sprejeti pred začetkom konference ZN o podnebnih spremembah, ki bo novembra.

Parlament se zavzema tudi za določitev vmesnega cilja do leta 2040, s katerim bi zagotovili, da bo EU leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost.

Poslanci v danes sprejeti resoluciji tudi napovedujejo, da bodo spremenili vse zakonodajne predloge za izpolnitev ciljev zelenega dogovora. Do junija prihodnje leto morajo biti nared zakonodajni predlogi, ki bodo vsebovali višje cilje glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov, vključno z zavezujočimi nacionalnimi cilji za vsako državo članico, pa tudi ostali zakonodajni predlogi s področja boja proti podnebnim spremembam in energetike.

V torkovi razpravi o mehanizmu za pravičen prehod, ki je del zelenega dogovora, je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je pozdravil vzpostavitev mehanizma, a opozoril, da je pri financiranju aktivnosti v okviru zelenega dogovora treba najti ustrezne vire financiranja za pokritje visokega računa za prehod v brezogljično družbo.

Irena Joveva (Renew) pa je danes po glasovanju ocenila, da je resolucija uravnotežen predlog, da bi dosegli podnebno nevtralnost, zaščitili okolje in dosegli zdravo, kvalitetno življenje ljudi znotraj zmožnosti planeta. Po njenem je treba na zeleni dogovor gledati kot na nujen ukrep, ki bo preprečil ali vsaj ublažil prihodnje uničujoče posledice podnebnih sprememb.