Že julija je parlament odobril mandat odbora, ki bo ocenil teroristično grožnjo v Evropi, preučil pomanjkljivosti v protiterorističnem ukrepanju unije in pripravil priporočila za izboljšanje.

Odbor se bo osredotočil na pomanjkljivosti pri izmenjavi informacij pravosodnih organov, organov kazenskega pregona in obveščevalnih služb med članicami unije.

Preučil bo tudi interoperabilnost evropskih podatkovnih zbirk za izmenjavo informacij, učinek protiteroristične zakonodaje EU na temeljne pravice in učinkovitost programov za preprečevanje radikalizacije.

Med temami, ki jih bo obravnaval, so tudi pranje denarja in financiranje terorizma ter najboljše prakse za zaščito mehkih tarč in kritične infrastrukture, na primer letališč in železniških postaj.

Med 30 polnopravnimi člani je tudi evropski poslanec Zver, ki je ob potrditvi poudaril, da si EU v prihodnje ne sme več dovoliti težav pri izmenjavi informacij, saj mora biti dobro sodelovanje, ko gre za človeška življenja, ne samo nujno, pač pa samoumevno.

“Terorizem je vseevropski problem. Nanj moramo odgovoriti z enotnim glasom, morda ustanoviti kakšno novo skupno strukturo, tudi v varnostno-obveščevalnem smislu, ne samo vojaškem,” je še poudaril Zver v sporočilu za javnost.

Odbor z enoletnim mandatom, ki ga je mogoče podaljšati, se bo prvič sestal v četrtek v Strasbourgu ter izvolil predsednika, podpredsednike in poročevalce. Pripravil bo vmesno in končno poročilo.

K ustanovitvi posebnega odbora za preiskavo pomanjkljivosti v boju proti terorizmu sta v začetku junija predlagala vodji konservativcev in liberalcev v Evropskem parlamentu, Manfred Weber in Guy Verhofstad.

Razlog za pobudo je bil po tedanjih besedah prvaka Evropske ljudske stranke (EPP) Webra dejstvo, da smo v Evropi priča neuspešnemu sodelovanju v boju proti terorizmu.

“Številni teroristi, ki so izvedli nedavne napade, so bili že registrirani v zbirkah podatkov, toda izmenjava teh podatkov med članicami ni delovala,” je tedaj izpostavil Weber.

Prvak evropskih liberalcev (Alde) Verhofstadt je tedaj izpostavil, da bi morale članice pomanjkljivosti pri izmenjavi informacij vzeti resno in premisliti o možnosti vzpostavitve evropskega FBI.

Ideja o evropski obveščevalni agenciji sicer ni nova. Evropska komisija jo je na primer obudila novembra 2015 na izrednem sestanku, sklicanem na poziv Francije po terorističnih napadih v Parizu.

Ključne članice unije, zlasti Nemčija, so tedaj idejo nemudoma zavrnile, češ da so ta vprašanja v nacionalni suverenosti in da se je treba osredotočiti na boljšo izmenjavo informacij med članicami.

Vzpostavitev evropske obveščevalne službe, nekakšne evropske Cie, je leta 2013 predlagala tudi tedanja komisarka za pravosodje Viviane Reding, a ideja ni prodrla.