Evropski parlament bo januarja prihodnje leto volil novega predsednika, ki bo to evropsko institucijo vodil dve leti in pol. Boj za predsedniški stolček je že v polnem teku, med možnimi kandidati se omenja tudi Slovenec Lojze Peterle (EPP/NSi). Vprašanje je, ali bo sedanji predsednik Martin Schulz (S&D) ostal na položaju še tretji zaporedni mandat. V Evropskem parlamentu, izvoljenem za pet let, ima predsednik polovični, torej 2,5-letni mandat. Med največjima političnima skupinama, desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP) ter socialisti in demokrati (S&D), velja dogovor, da se na položaju izmenjujejo njuni predstavniki. A nemški socialdemokrat Schulz je izjema, saj je bil za predsednika Evropskega parlamenta izvoljen že dvakrat zapored in bo tako na čelu te institucije najmanj pet let. Leta 2014 je namreč po porazu v tekmi za položaj predsednika Evropske komisije sklenil kupčijo za še en mandat, po katerem pa bi se poslovil od predsedniškega stolčka. Zdaj sicer upa, da bo kot sila kontinuitete in stabilnosti še tretjič izvoljen na položaj. V prid mu je dejstvo, da je predsednik Evropskega parlamenta edini visok položaj v uniji, ki je v rokah S&D. Tako predsednik evropskega sveta Donald Tusk kot tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker namreč prihajata iz vrst EPP. Poleg tega ga je Juncker poleti v skupnem intervjuju za nemški politični tednik Spiegel nepričakovano podprl za še en mandat, ker da bi evropske institucije v prihodnjih dveh letih in pol za zagotovitev stabilnosti morale biti vodene enako kot doslej. A v Evropskem parlamentu je vse več takih, ki menijo, da je bil Schulz dovolj časa na čelu institucije in da bi ga moral že kdo zamenjati. Po poročanju političnega biltena Politico je že več kot 50 evroposlancev iz šestih političnih skupin podprlo predlog, da bi število mandatov predsednika parlamenta omejili na dva. S tem naj bi “spodbudili sveže vodstvo” in “pokazali demokratične vrednote parlamenta”, piše v predlogu skupine konservativcev
