Med 28 članicami EU nedvomno obstaja zaskrbljenost zaradi nekaterih odločitev in tudi zaradi odnosa nove ameriške administracije, vendar pa ni občutka “protiameriškosti”, je poudaril gostitelj vrha, malteški premier Joseph Muscat.
Razvoj dogodkov na mednarodni sceni je opomin, kako pomemben je močan čezatlantski odnos, ki ostaja absolutna prioriteta, saj je to steber svobodnega sveta, pa je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Tusk je nekaj dni pred srečanjem na Malti evropskim voditeljem poslal pismo, v katerem je med zunanjimi grožnjami uniji poleg Rusije in skrajnega islama izpostavil novo ameriško administracijo. Nekateri evropski diplomati so pismo opisali kot “zelo pogumno”.
Na vprašanje, kakšni so bili odzivi na to pismo, je Tusk danes dejal, da imajo evropski voditelji različne temperamente in načine izražanja, a samo en cilj – zaščititi EU ter evropsko dostojanstvo in interes. Za vsebino pisma je dobil popolno podporo, meni.
Ob tem se je Tusk pošalil, da so evropski voditelji zanj izbrali nov vzdevek – “naš Donald”, za razliko od ameriškega Donalda. Nove evropske stavbe v središču Bruslja, v kateri ima Tusk novo pisarno, pa naj bi se že prijelo ime “Tuskov stolp”.
Na vprašanje, kdo je za EU večja grožnja, Vladimir Putin ali Donald Trump, pa voditelji odgovarjajo, da je največja grožnja neenotnost. “Edina resnična grožnja je, če nismo dovolj enotni, pogumni in dosledni,” je menil Tusk.
Govora je tudi o posebni vlogi Velike Britanije v čezatlantskem dialogu. Britanska premierka Theresa May je nakazala, da bi njena država, ki se sicer ločuje od unije, lahko bila most med EU in ZDA.
“Nobene iluzije ni, da moramo v prihodnje računati na 27 članic,” je Tusk spomnil na brexit, a obenem poudaril, da je Velika Britanija znotraj ali zunaj unije lahko zelo koristna v prizadevanjih za zaščito edinstvenega odnosa med Evropo in ZDA.
Tudi slovenski premier Miro Cerar je izpostavil, da so danes v razpravi o odnosu do nove ameriške administracije vsi izražali enotnost. “Tu ni nobene razklanosti. Tudi britanska premierka je povedala, da si želi, da EU deluje enotno,” je poudaril.
Velika Britanija namreč po Cerarjevih besedah ostaja del Evrope, četudi ne EU, in je pripravljena pomagati, da se odnos z ameriško administracijo čim prej stabilizira. “Vsi si želimo, da čezatlantski odnosi ostanejo dobri in da se še izboljšujejo,” je sklenil premier.
Voditelji vseh 28 članic unije so danes že razpravljali o novi ameriški administraciji, sedaj pa 27 voditeljev brez Mayeve razpravlja še o prihodnosti unije v okviru priprav na praznovanje njenega 60. rojstnega dne unije, ki bo 25. marca v Rimu.
V italijanski prestolnici, kjer so pred šestdesetimi leti podpisali temeljni pogodbi EU, Rimski pogodbi, naj bi marca sprejeli rimsko izjavo. Osnutek koncepta zanjo je za zdaj precej splošen in kratek.
V njem piše, da je unija v času “globalnih tektonskih sprememb” na “zgodovinski prelomnici” in da se sooča z “dramatičnimi izzivi” od zunaj in od znotraj ter da bi bilo treba v Rimu ponuditi ambiciozno vizijo za ohranitev enotnosti in za politično konsolidacijo.
Voditelji 27 članic sicer danes na Malti razpravljajo o prihodnosti 60-letne unije v okviru priprav na jubilej v Rimu, vendar se od njih ne pričakuje noben dokončen in javen pisni izdelek v povezavi s tem.
