V postopku je združenih osem primerov, ki naslavljajo širok spekter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Prve tožbe so prizadeti na ESČP vložili že 2014.
Kot je pojasnil Kunič, ki zastopa enega od tožnikov proti Sloveniji, postopek ne naslavlja samo pravnih sredstev iz zakona, ki bo na podlagi sodbe ustavnega sodišča zagotovil učinkovito sodno varstvo po izbrisih v podržavljenih bankah, ampak tudi vprašanja pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so trenutno upravičene le banke.
Sklep ESČP o uvedbi postopka proti Sloveniji je Kunič dobil v ponedeljek, na njem pa je datum 25. oktober.
Ustavno sodišče je sicer oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki nekdanjim imetnikom ni omogočil ustavnoskladne uveljavitve pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe proti Banki Slovenije.
Ustavno sodišče je ob tem naložilo DZ, da mora do maja lani zakonodajo uskladiti tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, a se to vse do danes ni zgodilo. Predlog zakona je v prejšnjem sklicu DZ prišel do matičnega parlamentarnega odbora, ki je ugotovil, da ga je treba dopolniti. Medtem sta delo nastopila nov sklic DZ in nova vlada, na finančnem ministrstvu pa zagotavljajo, da je priprava in uskladitev zakona ena od njihovih prednostnih nalog.
Je pa nedavno prišlo do prve odločitve sodišča v zgodbi o sanaciji bank, ki pa se nanaša na vprašanje kršitve pojasnilne dolžnosti banke. Celjsko okrožno sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi, pri čemer sodba še ni pravnomočna.
Sodni postopki za reševanje zgodb, povezanih z izbrisom, so sicer do sprejema zakona večinoma prekinjeni. Teh primerov je več kot 500.
