Izgubila sta tudi pritožbo na ustavnem sodišču, ker da ni šlo za pomembno ustavno vprašanje, niti ni šlo za kršitve njunih človekovih pravic v taki meri, da bi imelo to za njiju resne posledice.

Zatem sta pritožila še na ESČP, in sicer da jima je bila kršena pravica do poštenega sojenja, ker da ju sodišče na prvi stopnji ni posebej opozorilo glede zahtev o določitvi vrednosti primera, zaradi česar je bila potem zavržena tudi njuna pritožba na vrhovnem sodišču. Menila sta, da jima je bila s tem kršena pravica do dostopa do vrhovnega sodišča.

A ista usoda ju je zdaj doletela tudi na ESČP, ki je njuno tožbo proti Sloveniji zavrgel, ker da pogoji za sprejem niso izpolnjeni. Sodišče je izpostavilo, da ju je zastopal odvetnik, ki bi moral biti pozoren na zahteve postopka, četudi ju sodišče ni posebej opozorilo na to. Med drugim je ESČP tudi izpostavil, da postavljenih pravil vrhovnega sodišča glede določitve vrednostne meje za sprejem zadeve ni mogoče šteti za “pretirani formalizem”, da bi neupravičeno omejili dostop pritožnikov do sodišča.

V primeru tožbe Stojanovićeve pa je šlo za pritožbo glede dolgotrajnosti postopka v primeru izvršitve sodbe v korist njenega zdaj že pokojnega očeta. Šlo je za vračilo denarja, tožnica pa je glede tega pred dvema letoma dosegla zunajsodno poravnavo.

Vseeno se je pritožila na ESČP, da so bile njenemu očetu kršene človekove pravice zaradi dolgotrajnega sojenja in nezmožnosti učinkovite izvršitve razsodb v njuno korist.

A ESČP je danes tožbo zavrnil, ker domače pravne možnosti še niso bile izčrpane, prav tako ne vse pravice za pospešitev postopka, piše v obrazložitvi, objavljeni na spletni strani sodišča.