Gre za velik projekt celotne podravske regije, ki ga država načeloma podpirala, a ga, kot naj bi županom pojasnili na delovnem sestanku, zaradi pomanjkanja denarja ne morejo vključiti v dokument. Župani regije seveda temu nasprotujejo in zahtevajo nadaljnja pogajanja.
Župani Spodnjega Podravja so na zadnjem kolegiju zahtevali pogajalski sestanek s pristojnimi ministrstvi in odgovore na svoja vprašanja, nekateri so bili celo tako ogorčeni, da so pozvali k protestnemu shodu v Ljubljani. “Mogoče smo naredili premalo, da bi priznali pomembnost tega projekta tam, kjer odločajo o denarju,” je takrat dejal kidričevski župan Anton Leskovar in ostale pozval, da združijo svoje moči.
Okoljska ministrica Irena Majcen je ob robu petkovega odprtja opazovalnega stolpa na Ptujskem jezeru, po katerem se je tudi na to temo na kratko pogovorila s ptujskim županom Miranom Senčarjem, povedala, da je za okoljske projekte v tej finančni perspektivi na voljo 250 milijonov evrov, večina pa bo namenjenega za enajst projektov, ki jih niso uspeli izvesti v preteklem obdobju.
“Vendar zdaj nekomu zagotavljati, da denar bo, čeprav projekt še ni pripravljen za izvedbo, bi bilo milo rečeno neresno. Župani so ga sicer uvrstili v nabor projektov za regionalni razvoj, a bo njegova izvedba mogoča šele, ko bo resnično pripravljen. Ali bo to še do konca tega mandata, ali pa bo padlo v naslednja leta, težko ocenjujem, res pa je, da sedanja finančna perspektiva traja do leta 2020, potem pa pridejo nove priložnosti,” je povedala Majcnova.
Do takšnega mnenja ministrstva je kritičen tudi mariborski župan Fištravec, ki je znova poudaril, da ne le podravske občine, pač pa tudi občine na ravni vseh treh združenj, že ves čas trdijo, da Slovenija nima več regionalne politike, najbolje pa to kaže prav primer tega projekta, ki je bil samo eden izmed množice, ki so jih v Podravju pripravili za potrebe regionalnega razvoja.
“Država praviloma ni sprejela niti enega projekta regionalnega razvoja in si je preprosto prilastila denar regionalnega razvoja ter ga odtegnila regiji in občinam,” je dejal mariborski župan.
Na Mariborski razvojni agenciji (MRA) uradnih informacij o vsem skupaj še nimajo, jo pa po besedah vodja za regionalni razvoj Borisa Keuca pričakujejo konec oktobra po vladni obravnavi delovnega gradiva glede dogovora za razvoj regij.
“Glavni razlog za nesoglasje je pomanjkanje denarja, saj je večino predvidenega denarja za okoljske projekte v novi finančni perspektivi vlada namenila tistim enajstim prioritetnim projektom, ki so bili bolj ali manj načrtovani že v prejšnji finančni perspektivi in niso dočakali denarja. Če za te projekte ne bo dodatnega denarja, je odločitev bolj ali manj dokončna,” je realen Keuc.
V tem primeru bi Podravje po njegovih besedah utrpelo večjo okoljsko škodo, povečala bi se nevarnost za ohranitev vodnih virov in nevarnost za zdravje ljudi. Če bi v regiji ostali brez gradnje nujno potrebnih čistilnih naprav in zagotovitve zdravstveno ustrezne pitne vode, bi to po njegovem vplivalo na kakovost življenja, atraktivnost regije, nenazadnje pa tudi na turistični del gospodarstva.
Na okoljskem ministrstvu so za STA še pojasnili, da vloge podravskih občin sploh niso prejeli, saj tega projekta nimajo pripravljenega do takšne faze, da bi lahko oddale vlogo, zato pravzaprav niti ni mogel izpasti s seznama potrjenih projektov preko okoljske kohezije.
Ob tem so dodali, da so že v tem trenutku za pripravljene in potrjene projekte občin dodelili skoraj 150 milijonov evrov, v fazi potrjevanja pa sta še vlogi za velika projekta Ljubljanica in nadaljevanja velikega projekta Gorki iz obdobja 2007-2013, o katerih odloča Evropska komisija. Oba pa kandidirata za sredstva v skupni višini skoraj 80 milijonov evrov.
