Fafangel z NIJZ miri: Epidemiološka slika na Hrvaškem podobna slovenski, drastičnih poslabšanj ne pričakujejo

Fafangel z NIJZ miri: Epidemiološka slika na Hrvaškem podobna slovenski, drastičnih poslabšanj ne pričakujejo

Predstojnik centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel je danes na novinarski konferenci pojasnil, da je epidemiološka slika na Hrvaškem kljub zadnjim povečanjem števila okužb z novim koronavirusom podobna stanju v Sloveniji. Stanje v celem svetu se sicer hitro spreminja, a drastičnih poslabšanj ne pričakujejo, je zagotovil Jelko Kacin.

Fafangel je zagotovil, da na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podrobno spremljajo stanje v povezavi z novim koronavirusom tako v Evropi kot drugod v svetu.

“Na Hrvaškem se tako kot v Sloveniji epidemiološko nekaj dogaja. Trenutno so številke 14-dnevne kumulativne incidence na Hrvaškem primerljive z našimi – nekaj čez dva. Kar pomeni, da je še vedno smotrno, da je Hrvaška uvrščena med varne države,” je zagotovil epidemiolog in dejal, da bodo pozorno opazovali, kako se bo trend nadaljeval in da bodo tudi hitro ukrepali.

Opozoril je še, da še vedno odsvetujejo potovanja v države, ki niso na t.i. zelenem seznamu. “Še vedno velja priporočilo, da kadarkoli potujemo, spoštujemo splošne ukrepe in pa, da če potujemo v države, ki niso na varnem seznamu, da se izognemo takemu potovanju, če ni nujno,” je dejal.

Vladni govorec Jelko Kacin je dodal, da “drastičnih poslabšanj” glede stanja na Hrvaškem vendarle ne pričakujejo. Tako kot v Sloveniji so bili vsi posamezni uvozi okužb izolirani. “Vse se zelo natančno spremlja,” je zagotovil Kacin.

Glede napovedi za prihodnje dni je bil vendarle previden. Ni se hotel jasno izrekati glede tega, kako naj ravnajo slovenski državljani, ki nameravajo odpotovati na dopust na Hrvaško, vmes pa bo morda prišlo do spremembe epidemiološke ocene za to državo in bodo morda morali ob povratku v karanteno. “Mislim, da so naši ljudje zelo ozaveščeni,” je dejal. “Treba je upoštevati priporočila, na drugi strani pa ni dobro izzivati,” je dodal.

Izrazil je tudi zaupanje, da bo Hrvaška dobro nadzirala mejo z BiH in Srbijo, ki ju je Slovenija prejšnji teden uvrstila na t. i. rdečo listo. Dejal je, da je to za Hrvaško pomembno “tudi v luči njihovih ambicij, da vstopijo v schengen”. Poudaril je, da je Slovenija z nadzorom zunanje meje schengna odgovorna “za celotno Zahodno Evropo, celotno schengensko območje, predvsem pa moramo misliti nase in na to, kar nam je uspelo doseči v zadnjih treh mesecih,” je dejal Kacin.

Na drugi strani Kacin pričakuje poslabšanje epidemiološkega stanja v Srbiji, tudi zaradi nedavne nogometne tekme, ki se jo je udeležilo več tisoč ljudi. “Če kdaj, moramo biti tu odločni,” je dejal in napovedal še dodatne ukrepe vlade.

Glede okuženih, ki pridejo iz tujine in tudi prišlekov iz držav, ki niso na seznamu varnih držav in morajo ob prihodu v Slovenijo v karanteno, je Kacin napovedal, da namerava vlada vzpostaviti dva objekta za karanteno. “Do konca tega tedna potrebujemo karantenski objekt. Enega v vzhodnem delu države, enega pa na zahodnem, v katera bomo sproti nameščali ljudi, jih izolirali in omogočili, da zamejimo” širjenje okužbe, je pojasnil.

Odzval se je tudi na dilemo, da bi lahko delavce, ki bi odšli recimo na dopust v Srbijo in bi jih ob povratku čakala karantena, delodajalci pa bi jih zaradi tega lahko odpustili. Kot je poudaril Kacin, imajo delavci v delovnem razmerju določene pravice. “Zagotovo so lahko kdaj razlogi, da se ne odobri dopusta, ne more pa ga delodajalec enostavno preprečiti in to tudi ne more biti razlog za prekinitev delovnega razmerja,” je dejal Kacin in hkrati izrazil zaupanje v delodajalce in delojemalce, da se bodo znali dogovoriti.

Ponovno sta skupaj s Fafangelom pozvala k vzpostavitvi aplikacije na mobilnih telefonih, da bi lahko opozarjali ljudi, če so prišli v stik z okuženimi. “O tej aplikaciji govorimo že mesece. Pa je še vedno ni. Še vedno so v Sloveniji nekatere zadrege, ki so politične narave,” je dejal Kacin.

Prepričan pa je, da se krepi pričakovanje po tej aplikaciji, ki bi človeka opozarjala, da se v njegovi bližini giblje nekdo, ki je okužen. “To še posebej velja, če gremo v neznano okolje, na dopust. Potem je to še veliko bolj koristno.” “Osebno kot turist z Zahoda ne bi šel na dopust v državo, ki take aplikacije nima, kajti potem taka aplikacija ne koristi. Če želimo pomagati našemu turizmu, moramo imeti tudi aplikacijo,” je še dejal vladni govorec.

Scroll to top
Skip to content