Hrvaške varnostne službe so spremljale prestop Faka in ugotovile, da je 60.000 evrov končalo v zasebnih žepih vodilnih ljudi HBS, medtem ko so v javnosti predstavili, da so s Slovenijo dosegli dogovor o brezplačnem Fakovem prestopu v zameno za “kadrovsko sodelovanje in razvoj biatlona v regiji”, poroča tednik, ki se sklicuje na dokumente hrvaške vojaške varnostno-obveščevalne službe (VSOA).
Časnik izpostavlja, da niti sedem let po “škandaloznem razkritju” ni bilo pravosodnega postopka, čeprav so ugotovitve vojaških obveščevalcev bile “zelo konkretne”. Navaja, da je takratni šef VSOA Davor Grdić o vsem obvestil svojega kolega iz “civilne” varnostno-obveščevalne službe (SOA) Josipa Buljevića z opazko, da ni ovir za postopek proti odgovornim. Omenja, da je v pogajanja o tem, da Fak ostane na Hrvaškem, bil posredno ali neposredno vključen tudi hrvaški notranji minister Davor Božinović, ki je bil takrat minister za obrambo.
Nacional piše, da so se težave s prestopom Faka začele pri izpisnici HSB, brez katere se hrvaški biatlonec ne bi uspel registrirati za tekmovanja pod slovensko zastavo. “HBS je najprej objavil, da bodo podpisali izpisnico, na to pa so odprto zahtevali 100.000 evrov odškodnine”, nadaljuje časnik.
Po dolgotrajnih pogajanjih, posredovanjih in celo izsiljevanjih so zahtevo znižali na 60.000 evrov, še navaja VSOA v svojem poročilu. Medtem ko so v javnosti govorili o sodelovanju s slovensko stranjo, so v ozadju potekali pogovori o tajnih načinih za izplačilo 60.000 evrov.
Posrednik s slovenske strani Borut Farčnik (Nacional navaja Farsnik) naj bi preko “neznanega nemškega ali švicarskega podjetja kot zastopnika za uvoz olja na Hrvaško” nameraval nakazati dogovorjeni znesek v celoti ali v obrokih, da bi to podjetje postalo sponzor HBS. Pogajanja o tem so bila prekinjena, ker Slovenija ni mogla zagotoviti, da bo denar izplačala, ko bo Fak dobil izpisnico. Zato je direktor HBS Hrvoje Grubišić predlagal, da bi denar “oprali” preko nekega drugega fiktivnega sponzorja ter omenil hrvaško trgovsko verigo Konzum, poudarja časnik.
Kot dodaja, so “Slovenci predlagali, da bi denar enostavno izročili v gotovini”, a hrvaška stran tega ni hotela, ker so bili zaskrbljeni kako bodo denar prenesli čez mejo. Obstajala je možnost, da bi nekdo iz Slovenije obvestil policijo naj bolj podrobno pregledajo hrvaško delegacijo na poti iz Slovenije na Hrvaško, so zapisali.
Na koncu je 60.000 evrov na Hrvaško prenesel oče Jakova Faka, Marijan Fak 19. novembra 2010. Denar je nemudoma izročil direktorju HBS Davorju Grgiću in generalnem sekretarju zveze Robertu Komaku, ki so v nekdanji Hypo Alpe Adria banko položili 35.600 evrov, Grgić pa je obdržal ostanek denarja, še navaja časnik. V Hypo banki je bil zaposlen direktor marketinga HSB Hrvoje Grubišić, ki naj bi posredoval sravljanju denarja v trezor.
Komak je za Nacional povedal, da so tudi prej bile informacije o domnevnih nepravilnostih glede Fakovega prestopa, a ni seznanjen, da bi pristojne službe ugotovile kršitve zakonov. Meni, da gre za neresnice. Podobno je izjavil tudi Grubišić, ki trdi, da ni seznanjen s podrobnostmi Fakovega prestopa ter zavrača navedbe, da bi osebno sodeloval. Grgićeve izjave niso uspeli dobiti.
Eden akterjev naj bi bil tudi predsednik HSB Nikola Županić, ki je bil takrat časnik hrvaške vojske, proti kateremu je bilo kasneje vloženih več kazenskih ovadb zaradi finančnih malverzacij in izkoriščanja vojakov v zasebne gradbeniške namene na območju Delnic.
Nacional omenja tudi avtobiografsko knjigo švedskega biatlonca Björna Ferrya, ki je objavil svoj pogovor s Fakom glede prestopa v Slovenijo. “Povedal mi je, da je moral plačati 100.000 evrov pod mizo, da bi pravočasno dobil državljanstvo. Ni imel toliko denarja, pa ga je sposodil. Vse za šport, ki ga ima rad in za svoje sanje”, je povzel zagrebški časnik Ferryjeve navedbe.
