Zaradi zagotavljanja varnosti schengenskega prostora je tudi slovenska policija dolžna začeti izvajati uredbo Evropske komisije in s tem sistematični nadzor vseh potnikov, ki bodo prehajali slovensko-hrvaško mejo.
Doslej se je sistematičen nadzor – predvsem preverjanje dokumentov – izvajalo le za državljane nečlanic EU, zdaj pa se bo tudi za državljane članic. Ker je slednjih za približno štirikrat več, bo za tolikokrat verjetno tudi več dela policistov in čakanja na mejah. Natančnejših ocen, za koliko bi se lahko podaljšal čas za prehod meje ob prometnih konicah, pa v policiji nimajo, je povedal Fank.
Slovenska policija je sicer v procesu sprejemanja uredbe podala več pripomb in pomislekov, zlasti v smislu sorazmernosti ukrepov glede na posledice, ki jih ta ukrep prinaša. “A pri tem zelo hitro spregledamo, kaj je sploh namen te uredbe. Zagotavljanje varnosti,” je Fank poudaril ob robu podpisa pogodbe policije in ministrstva za infrastrukturo o sodelovanju v nacionalnem centru za upravljanje prometa, kasneje pa je podrobnosti uvajanja novih pravil nadzora na zunanji schengenski meji pojasnjeval še na novinarski konferenci.
Fank je opozoril, da so se varnostne razmere v Evropi in v svetu v zadnjem desetletju bistveno spremenile. Terorizem tudi za Slovenijo ni več nekaj “eksotičnega”, je dodal in pojasnil, da so v zadnjega pol leta samo v Sloveniji odkrili med 40 in 50 oseb, ki so imele povezave s terorizmom. Poleg tega se še vedno soočamo z nezakonitimi prehodi meje, je še opozoril.
Zagotovil je, da so v vodstvu policije že sprejeli določene rešitve, od kadrovskih do tehničnih in organizacijskih, da bi zagotovili kar se da dobro pretočnost na mejnih prehodih. Gotovo bo prišlo tudi do kakšne daljše kolone oz. do kakšne čakalne ure več na mejnih prehodih. “Mi se bomo trudili, da bodo te kolone čim krajše, če bo do njih seveda prišlo,” je zatrdil, hkrati pa dodal, da kolone zaradi turizma – ali pa obnovitvenih del na cestah – niso nič neobičajnega, pa ne le v Sloveniji in na mejah, ampak po vsej Evropi.
Kljub temu so slovenski policisti na izvajanje nalog pripravljeni, je zatrdil Fank. “Ne pričakujemo večjih zapletov,” je dejal.
Prvi resen preizkus te pripravljenosti bo sicer že ta konec tedna, zagotovo pa prihodnji, ko bodo velikonočni prazniki, je dodal Fank.
Zagotovil je še, da bo policija pravočasno obveščala javnost, kje lahko pride do zastojev ter kateri mejni prehodi so bolj in kateri manj obremenjeni. Državljane pa je pozval, naj si prilagodijo organizacijo potovanj, morda tudi z uporabo maloobmejnih prehodov, predvsem pa da poskrbijo, da bodo imeli urejene dokumente, da ne bo potem na meji težava še zaradi tega.
Fank je še pojasnil, da se je ravno v teh dneh sešel s predstavniki obeh policijskih sindikatov, s katerimi so spregovorili o kadrovskem deficitu v policiji. Ta se po njegovih besedah ne izraža le na mejnih prehodih. “Večja težava je v tem, da bomo samo delno lahko krepili mejne enote v špicah na mejnih prehodih,” je dejal in pojasnil, da je kadrovska podhranjenost policije velik problem. Kljub temu pa ne načrtujejo, da bi za kadrovsko pomoč pri nadzoru meje npr. zaprosili tudi kako drugo državo članico schengenskega prostora.
Večjih tehničnih pomanjkljivosti na mejnih prehodih niso zasledili, kljub vsemu pa tudi na tej ravni iščejo rešitve, ki bi olajšale prehod meje.
Fank je ob tem potrdil, da so se na to temo že večkrat sestali tudi s kolegi iz Hrvaške. Dorekli so nekaj zadev, povezanih s skupnim nastopom in uravnavanjem prometnih tokov. “Vemo pa, da se težavam popolnoma ne bomo mogli izogniti,” je še dodal Fank.
Pri tem je izrazil upanje, da bo Hrvaška kmalu začela uporabljati schengenski informacijski sistem (SIS), saj bo to olajšalo postopke na slovensko-hrvaški meji. Hrvaška bo sicer izvajala sistematični nadzor potnikov na meji s Srbijo in BiH, a ker še ne uporablja SIS, mora za to skrbeti Slovenija. Naj bi pa Hrvaška evaluacijo za uporabo tega sistema opravila že kmalu.
