Feromon, na katerega padajo alpski kozlički

Feromon, na katerega padajo alpski kozlički

Kategorija: Okolje Fri, 07 Oct 2016 12:00:00 +0200 Raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo so odkrili in s pomočjo ameriških raziskovalcev tudi sintetizirali feromon, ki ga izloča alpski kozliček, ogrožena vrsta hrošča evropskega varstvenega pomena. To bo bistveno izboljšalo natančnost in učinkovitost njegovega spremljanja ter prispevalo k boljšemu poznavanju in ohranjanju njegovega življenjskega prostora. Vitek svetlo moder hrošč z belo obrobljenimi temnimi pikami in zelo dolgimi tipalkami je pripadnik kozličkov, ene najštevilnejših in raznolikih družin hroščev v Sloveniji, ki šteje okoli 213 vrst. Prebiva praviloma v alpskih predelih Slovenije, najdemo pa ga tudi na Pohorju, Kumu, Kočevskem, Gorjancih, Snežniku in Kozjanskem. V preteklih stoletjih so po vsej Evropi razširjene bukove gozdove izsekali in posadili ekonomsko donosnejše iglavce. Naglim spremembam gospodarjenja z gozdovi se alpski kozliček ni prilagodil. Potrebuje ohranjen bukov gozd in poškodovan les, na primer naravno odlomljena drevesa ...

Kategorija: Okolje Fri, 07 Oct 2016 12:00:00 +0200 Raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo so odkrili in s pomočjo ameriških raziskovalcev tudi sintetizirali feromon, ki ga izloča alpski kozliček, ogrožena vrsta hrošča evropskega varstvenega pomena. To bo bistveno izboljšalo natančnost in učinkovitost njegovega spremljanja ter prispevalo k boljšemu poznavanju in ohranjanju njegovega življenjskega prostora. Vitek svetlo moder hrošč z belo obrobljenimi temnimi pikami in zelo dolgimi tipalkami je pripadnik kozličkov, ene najštevilnejših in raznolikih družin hroščev v Sloveniji, ki šteje okoli 213 vrst. Prebiva praviloma v alpskih predelih Slovenije, najdemo pa ga tudi na Pohorju, Kumu, Kočevskem, Gorjancih, Snežniku in Kozjanskem. V preteklih stoletjih so po vsej Evropi razširjene bukove gozdove izsekali in posadili ekonomsko donosnejše iglavce. Naglim spremembam gospodarjenja z gozdovi se alpski kozliček ni prilagodil. Potrebuje ohranjen bukov gozd in poškodovan les, na primer naravno odlomljena drevesa …

Scroll to top
Skip to content