Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se bo na temo prodaje NLB v ponedeljek sestala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Postopke za prodajo največje banke v državi po mehanizmu prve javne ponudbe delnic (IPO) vodi Slovenski državni holding (SDH), ki je lansko jesen naznanil, da bo odločitev o začetku prodaje sprejeta spomladi, po objavi letnega poročila NLB za leto 2016. Državni vrh je takrat ocenil, da bi bila takojšnja prodaja banke zaradi negotovih domačih in tujih dejavnikov lahko ekonomsko neupravičena. V javnosti so zaokrožile neuradne informacije, da bi Slovenija Evropski komisiji predlagala podaljšanje roka, in sicer za tri leta do konca leta 2020, oziroma celo za pet let, do konca leta 2022, ko naj bi delo končala tudi Družba za upravljanje terjatev bank. Poleg negotovosti v mednarodnem okolju, kot sta brexit in nestabilnost na finančnih trgih, so nad banko še nekatere pravne negotovosti, kot so morebitne odškodnine zaradi izbrisa podrejenih obveznosti ter tožbe v zvezi s prenesenimi vlogami nekdanje LB na Hrvaškem. Na ministrstvu so pred sestankom pojasnili, da je za postopek prodaje NLB sicer pristojen in odgovoren SDH, a da postopke spremljajo, saj morajo bdeti nad izpolnjevanjem slovenskih zavez komisiji. Po njihovih navedbah je treba v tem kontekstu v dialogu z Evropsko komisijo razrešiti nekatera pravna vprašanja. “Uradne prošnje za podaljšanje roka za prodajo NLB Slovenija ni vložila, ocenjujemo pa različne možnosti,” so navedli. Evropska komisija sicer spremembe zavez v načrtih prestrukturiranja bank obravnava od primera do primera. Na podlagi preteklih izkušenj sicer velja, da bi morebitno podaljšanje roka za prodajo banke na drugi strani zelo verjetno zahtevalo določene kompenzacijske ukrepe na slovenski strani, da podaljšanje ne bi porušilo ciljev prvotne odločbe Evropske komisije o potrditvi državne pomoči. Kot špekulacija se je pojavil scenarij, da bi Slovenija v zameno za nepravočasno privatizacijo NLB, za katero j
