Tudi finančni ministri držav v območju evra, ki so v torek opozorili, da je treba julijski 750-milijardni načrt za okrevanje doreči in izvesti prednostno ter zagotoviti hitro izplačilo sredstev v prihodnjem letu, so ob tem izpostavili pomen hitre predložitve ambicioznih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.
Nekateri slovenski mediji so sredi oktobra poročali o negativnih bruseljskih ocenah slovenskega osnutka načrta za okrevanje. V Evropski komisiji so tedaj izpostavili, da je za celovito oceno prezgodaj. Dodali so še, da se veselijo nadaljnjega dialoga s slovenskimi oblastmi s ciljem, da Slovenija čim bolje izkoristi sredstva EU v podporo okrevanju, v skladu s prioritetami EU.
Šircelj je danes glede navedb o negativnih odzivih iz Bruslja dejal, da “ta kritika leti na neke delovne materiale, ki se pošiljajo v Bruselj”. Poudaril je, da Slovenija pripravlja načrt v okviru večnivojske skupine, skupaj z ljudmi iz Bruslja. “Moja ocena je, da bomo to poslali vsekakor v tem letu,” je napovedal na virtualni novinarski konferenci po zasedanju.
Sredi drugega vala pandemije prihaja v ospredje tudi vprašanje ustreznosti julija dogovorjenega sklada za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, o katerem se članice unije sicer še vedno pogajajo z Evropskim parlamentom. V EU so v torek in danes ocenili, da dani okvir za zdaj zadostuje, bodo pa pozorno spremljali razvoj pandemije in se o ukrepanju sproti odločali, je dejal Šircelj.
Evroskupina je v torek pregledala tudi izvajanje aprilskega pandemičnega fiskalnega svežnja v vrednosti 540 milijard evrov, ki vključuje shemo Sure za preprečevanje brezposelnosti zaradi pandemije, posojila iz evropskega reševalnega sklada ESM in panevropski jamstveni sklad v okviru Evropske investicijske banke (EIB).
Za pomoč iz ESM se za zdaj ni odločila še nobena članica, je v torek povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni in izpostavil, da spodbujajo k temu, da se izkoristijo vsi razpoložljivi instrumenti. Šef ESM Klaus Regling je ob tem poudaril, da je ta možnost finančno privlačna za najmanj polovico članic.
Šircelj je spomnil, da Slovenija že koristi sredstva v okviru sheme Sure in vse, kar je mogoče v okviru instrumentov, ki jih je dala na voljo komisija. Izpostavil je, da so obrestne mere, po katerih se lahko zadolžuje Slovenija na mednarodnih trgih, ugodne, in izrazil pričakovanje, da bodo obrestne mere, po katerih se bo lahko zadolževala komisija, verjetno še ugodnejše.
Na vprašanje, ali je katera država napovedala, da bo zaprosila za posojila iz ESM, je minister odgovoril, da tega podatka nima. Glede možnosti slovenske prošnje za posojilo iz ESM pa je dejal, da obstaja možnost za najem različnih posojil, pri čemer vselej gledajo na ceno posojila, ne samo v smislu obresti, ampak tudi glede na ročnost posojila in vseh ostalih elementov.
Ob tem je Šircelj opozoril, da bi bilo, če bi finančni minister vnaprej rekel, katera posojila bo vzel in katerih ne, to “milo rečeno nestrokovno”. Poudaril je, da bodo, če bodo vzeli posojila, vedno vzeli tista, ki bodo za državo najugodnejša. “Kakršno koli ustvarjanje pričakovanj na tem področju na mednarodnih trgih pa mislim, da ne bi bilo dobro za Slovenijo,” je še dodal.
Glede gospodarske napovedi, ki jo bo v četrtek predstavila komisija, pa je minister izrazil upanje, da bo čim bolj realistična, ter pričakovanje, da bo komisija upoštevala epidemiološki drugi val in boljšo pripravljenost držav na ta drugi val. Sicer posebnih pričakovanj nima, izpostavlja pa, da je njegov pogled vselej optimističen. “Za napovedi danes ni najboljši čas,” je še dejal.
