Vlada je sicer ob potrditvi predloga tretjega protikoronskega zakona in ob njegovi obravnavi v DZ učinek na javne finance ocenila pri okoli eni milijardi evrov, med parlamentarnim postopkom pa je prišlo še do nekaterih sprememb, ki lahko imajo dodatne javnofinančne posledice. Med temi je bilo recimo podaljšanje možnosti subvencioniranja čakanja na delo za vse panoge, ne le za turizem in gostinstvo, kot je bilo sprva načrtovano.
Kljub temu pa fiskalni svet neposredni javnofinančni učinek ukrepov ocenjuje precej nižje. Po njegovi prvi oceni bo ta 561 milijonov evrov ali 1,2 odstotka BDP.
Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki velja za enega od dveh nosilnih ukrepov iz paketa in naj bi veljal vsaj do konca 2020, naj bi javne finance “stalo” 116 milijonov evrov, kar je precej manj od nekaterih ocen predstavnikov vlade, ki so govorile o vsaj polmilijardnem učinku.
Osnova za izračun učinka tega ukrepa je ocena ogroženih delovnih mest, pri kateri so na fiskalnem svetu izhajali iz zadnjih razpoložljivih podatkov o številu zaposlenih na čakanju na delo in neto prilivu v registrirano brezposelnost med koncem februarja in koncem maja.
Ker je bil s sprejetjem tretjega protikoronskega zakona do konca junija podaljšan ukrep povračila nadomestila za čakanje na delo so na fiskalnem svetu predpostavili, da bo junija v vsakega od teh dveh ukrepov vključena polovica majskega števila ogroženih delovnih mest.
Oceno ogroženih delovnih mest za nadaljnje mesece do konca leta pa so strokovnjaki na svetu naredili na osnovi predvidenega mesečnega gibanja dodane vrednosti po scenariju Banke Slovenije. Uporabili so scenarij, ki na osnovi predvidene zaustavitve aktivnosti med sredino marca in koncem maja predvideva okoli 10-odstoten padec BDP v tem letu.
Ocene iz tega scenarija so dodatno prilagodili navzdol za število oseb, vključenih v oba ukrepa, v turistični dejavnosti. Pri oceni javnofinančnega učinka so ob tem predpostavili, da bi vse potencialno vključene osebe prejemale maksimalno možno subvencijo, to je 448 evrov.
Turistični boni kot drugi nosilni ukrep, čigar učinek na proračun je vlada ocenjevala na 345 milijonov evrov, naj bi imeli po ocenah fiskalnega sveta medtem učinek v višini 254 milijonov evrov.
Na osnovi statističnih podatkov o osebah s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo bone lahko koristile do konca leta, je ukrep vreden okoli 350 milijonov evrov. A pri oceni dejanskega javnofinančnega učinka so na fiskalnem svetu od skupne vrednosti izdanih bonov odšteli DDV, ki ga bo moral ponudnik obračunati v višini 9,5 odstotka. Poleg tega smo predpostavili, da bo unovčenih 80 odstotkov bonov.
Podaljšanje možnosti subvencioniranja čakanja na delo za vse panoge pa naj bi proračun po ocenah fiskalnega sveta npr. stalo 86 milijonov evrov.
Osnova za izračun javnofinančnega učinka tega ukrepa so že omenjeni razpoložljivi podatki o številu zaposlenih na čakanju na delo, kjer so predpostavili, da bo junija v vsakega od obeh ukrepov za ohranjanje delovnih mest vključena polovica oseb. Osnova za izračun nadomestila plače pa so zadnji razpoložljivi podatki o povprečni mesečni izplačani bruto plači med januarjem in marcem 2020 za zaposlene pri pravnih osebah, ki niso proračunski uporabniki, izračunani iz podatka o številu plačanih ur.
Fiskalni svet je danes objavil tudi popravljeno oceno o neposrednem javnofinančnem učinku prvega protikoronskega zakona, ki vsebuje številne ukrepe finančne pomoči za podjetja in različne skupine prebivalstva, njihova veljavnost pa se je večinoma iztekla s koncem maja.
Sredi maja je fiskalni svet objavil prvo oceno dejanskih javnofinančnih učinkov. Ta je bila 350 milijonov evrov. Po zadnjih dostopnih podatkih pa je neposredni javnofinančni učinek ukrepov iz prvega zakona do 1. junija dosegel 634 milijonov evrov. V večini gre za izdatke, ki se nanašajo na obdobje do konca aprila, tako da bo učinek na koncu večji. Tudi fiskalni svet opozarja, da kar nekaj izplačil iz različnih razlogov še ni bilo izvedenih in bodo imela učinek še v naslednjih tednih.
Vlada je sicer ob aprilski novelaciji prvega protikoronskega zakona, s katero je med upravičence do pomoči dodala še nekatere družbene skupine, vrednost ukrepov ocenjevala na nekaj več kot tri milijarde evrov. Fiskalni svet je konec aprila ocenil, da bi končni neposredni javnofinančni učinek lahko bil 1,75 milijarde evrov.
